|
dvolitraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dieselska bosta dva, prvi 1.5-litrski podprt s turbinskim polnjenjem zraka moči 65 ali 82 KM, drugi bo pa dvolitraš s 140 KM.
|
|
dvomasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Volkswagen vabi lastnike Touranov z 2-litrskim TDI-motorjem in 6-stopenjskim ročnim menjalnikom na servisno kontrolo dvomasnega vztrajnika na sklopki.
|
|
dvómôčen |
bot., v zvezi dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
|
dvookularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta proces simulira človeški dvookularni pogled, tako da opazovalec lahko določi prostorske objekte, kot bi bili fizične entitete v realnem prostoru.
|
|
dvoparametričen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... transformacija iz sistema WGS 84 v Gauss Krueger (projekcija na elipsoid in dvoparametrična Helmertova transformacija na dve najbližji že izmerjeni točki v okviru kampanj GURS-a) ...
|
|
dvópóljen |
agr., navadno v zvezi dvopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na polovico določene površine ena, na drugo pa druga kmetijska rastlina in se vsako leto izmenjujeta; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoravenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ustavo RS je treba spremeniti tako, da bo vsebovala povsem jasna določila o ustanovitvi občin, njihovem (univerzalnem) delovnem področju, o dvoravenski lokalni samoupravi v RS, o lastnih virih lokalnih skupnostih in o državnem nadzoru.
|
|
dvóréden |
nanašajoč se na dve redi, vrsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvórédnik |
agr. ječmen, v katerem so zrna navidezno v dveh vrstah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvoríšče |
prostor pred hišo, za njo ali med hišo in pripadajočimi gospodarskimi poslopji:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvosestavinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Osebek povedi je dvosestavinski oziroma dvočlenski, pri čemer je treba opozoriti tudi na Kersnikov stilizem --- pozaimljeno ponovitev besede starost z vlogo prislovnega določila časa (z njim).
|
|
dvoskok |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dotični je povečini namenjen premikanju in ploščadarskim veščinam, saj morete takrat izvajati dvoskok, hitreje teči, se plaziti po vrveh in sovrage butati s kosmatimi okončinami.
|
|
dvostarševski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ampak dvostarševska družina ni prav nobena garancija ničesar.
|
|
dvostarševstvo |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvóstíšje |
lit. dvovrstična kitica:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvóstòp |
vrsta iz dveh vštric stoječih ali korakajočih oseb:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvotaktolček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni treba kupovati dvotaktolčka, malo papa, dosti kW za 250, spodoben cruising speed (150+), vsaj zvok ima kolikortoliko (za 250), pospeški so odlični, lega na cesti tudi, prav tako pa tipično ZZRski neutrujajoč položaj voznika, da zaščite pred vetrom, dežjem ipd. ne omenjam.
|
|
dvotrosen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Agaricus bisporus - dvotrosni kukmak - užitna
|
|
dvotroska |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Bisporella sulfurina - žveplena dvotroska - neužitna
|
|
dvovenčnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Catathelasma imperiale - kolobarna dvovenčnica - zaščitena, užitna
|
|
dvovijačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodnja vseh vrst priključkov za spajanje gumijastih, plastičnih ali kovinskih cevi. Proizvodnja reducirk in dvovijačnikov.
|
|
dvoznak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsaki vrstici lahko prekrižamo enega, dva ali vse tri tipe. Rečemo, da smo naredili enoznak, dvoznak oz. troznak.
|
|
džamaharija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Velika socialistična ljudska libijska arabska džamahirija ali Libija ... je obmorska država v Severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na vzhodu na Egipt, na jugovzhodu na Sudan, na jugu na Čad in Niger, na zahodu pa na Alžirijo in Tunizijo.
|
|
džámija |
pri muslimanih stavba, namenjena za verske obrede:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
džamun |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji (Bharatu) imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam khir, galub džamun, džilebi, ladu, majsore pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džilebi |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Indiji imamo različne vrste slaščic - godum, halva, badam kir, galub džamun, džilebi, ladu, majsor pak. Čeprav se po imenu in obliki razlikujejo, je v vseh isti sladkor.
|
|
džing |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že v mladosti sem se zanimal za vzhodnjaške miselnosti, kot naprimer ju-džing, zen budizem, parapsihologija. joga, fakirstvo, spiritualizem in tako naprej in predvsem preko učbenikov sem dobil predstave.
|
|
džul |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem pobral, da naj bi se merske enote strogo pisale "piši kao govoriš" in z malo, torej vat, džul, njuten itd.
|
|
édafon |
biol. združba drobnih organizmov, ki živijo v prsti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eflorescénca |
med. posamezna bolezenska sprememba na koži ali sluznici pri izpuščaju, vzbrst:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ékloga |
lit. idilična pesem o pastirskem življenju, navadno v obliki dialoga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekonomíja |
1. veda o gospodarstvu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonomíst |
strokovnjak za ekonomijo, gospodarstvo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ekonómski |
1. nanašajoč se na ekonomiko, gospodarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksantém |
med. bolezenska sprememba različne oblike in vrste na koži ali sluznici; izpuščaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksemplár |
vsaka od več istovrstnih stvari; primerek, vzorec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksercícije |
1. rel. sistematično večdnevno premišljevanje in udeleževanje verskih obredov za obnovo verskega življenja; duhovne vaje:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekskvizíten |
knjiž. izvrsten, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki različnih etničnih, rasnih, verskih skupnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekú |
denarna enota, katere vrednost je določena z relativnimi vrednostmi denarnih enot članic Evropske gospodarske skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekuménski |
rel., v zvezah: ekumenski koncil zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse katoliške cerkve; ekumensko gibanje gibanje za združitev vseh krščanskih verskih skupnosti v eno cerkev; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eléktrokár |
elektr. transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev; akumulatorski voziček; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elevzínski |
v zvezi elevzinski misteriji, pri starih Grkih slavje s skrivnostnimi verskimi obredi v mestu Elevsina v čast boginjama Demetri in Persefoni; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elíten |
ki po kakovosti, obliki presega stvari svoje vrste, izbran:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênaindvájseti |
ki v zapovrstju ustreza številu enaindvajset:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênainštírideseti |
ki v zapovrstju ustreza številu enainštirideset:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enájsti |
ki v zapovrstju ustreza številu enajst:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enájstič |
pri ponavljanju ali v zapovrstju na enajstem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
éncijan |
1. gorska ali travniška rastlina z modrimi, navzgor obrnjenimi zvončastimi cveti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
encíklika |
rel. papeževo pismo o verskih, moralnih vprašanjih, namenjeno škofom in vernikom vsega sveta; okrožnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
endemít |
biol. rastlinska ali živalska vrsta, ki živi samo na določenem kraju, določenem področju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
endogamíja |
sklepanje zakonskih zvez samo med pripadniki iste etnične, rasne, verske skupnosti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
energétika |
1. dejavnost, ki oskrbuje gospodarstvo z energijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enigmátski |
knjiž. ugankarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enkávstika |
um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoiménski |
mat., v zvezi enoimensko število količina, ki se izrazi z eno samo mersko enoto; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enolônčnica |
preprosta jed iz več vrst živil:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ênopártijski |
ki ima eno politično stranko; enostrankarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênopóljen |
agr., navadno v zvezi enopoljno gospodarstvo gospodarstvo, pri katerem se seje na isto površino vedno ista kmetijska rastlina; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ênoréden |
nanašajoč se na eno red, vrsto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enôta |
s prilastkom 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
enotér |
star. ki je ene, iste vrste:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enotérnost |
star. enotnost, istovrstnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enovít |
1. ki je enakih, istovrstnih sestavin:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erráta |
tisk. seznam tiskarskih ali avtorjevih napak z ustreznimi spremembami; popravki; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esaúl |
v carski Rusiji poveljnik manjšega oddelka kozaške vojske; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
esêr |
nav. mn., v carski Rusiji, pred oktobrsko revolucijo in med njo član drobnoburžoazne protimarksistične stranke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eskádra |
voj. pomorska ali letalska enota, namenjena za večje operacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eskórta |
oborožena straža za spremstvo, zaščito ali nadzorstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
estuárij |
geogr. lijasto, z morsko vodo zalito ustje reke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
fajánsa |
loščena žgana glina boljše vrste:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
faktoriálen |
knjiž. faktorski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falánga |
1. zlasti pri starih Grkih bojna skupina iz več ravnih, gostih vrst pešcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
falíranec |
pog., raba peša kdor je gospodarsko propadel; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falírati |
pog., raba peša gospodarsko propasti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falíten |
knjiž. gospodarsko propadel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fantástičen |
1. nanašajoč se na fantastiko; domišljijski, sanjarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farizéj |
1. pri starih Judih pripadnik verske sekte, ki je pretirano strogo razlagala verske predpise:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farizéjstvo |
slabš. hinavščina, licemerstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fárma |
1. navadno s prilastkom veliko specializirano kmetijsko družbeno posestvo za gojenje določene vrste živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fauvízem |
um. umetnostna smer v slikarstvu v začetku 20. stoletja, značilna po čistih, močnih barvnih tonih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
faux pás |
knjiž. dejanje, ki je v nasprotju z družabnimi normami; spodrsljaj, napaka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
federát |
zgod., pri starih Rimljanih vojak barbarske vojaške enote, ki se je borila pod rimskim vrhovnim poveljstvom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
féldvebel |
v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fevdalízem |
gospodarsko-družbena ureditev pred kapitalizmom, v kateri je zemlja v lasti zemljiških gospodov, obdelujejo pa jo podložni kmetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fídibus |
nekdaj svaljek papirja ali trska za prižiganje, zlasti pipe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fíler |
madžarski kovanec z vrednostjo ene stotinke forinta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filistéjski |
knjiž. filistrski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filistéjstvo |
knjiž. filistrstvo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filistrózen |
knjiž. filistrski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filistróznost |
knjiž. filistrstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
finánce |
1. gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z denarnimi posli:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fisíja |
fiz. jedrska reakcija, pri kateri se cepijo jedra z veliko atomsko maso in sprošča energija; cepitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiškáliš |
nar. prekmursko odvetnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fitocenóza |
biol. skupnost različnih rastlinskih vrst, ki živijo na določenem prostoru v enakih življenjskih razmerah, rastlinska združba; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fjórd |
dolg, ozek morski zaliv, obdan z zelo visokimi in strmimi pobočji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flagelánt |
pripadnik srednjeveške verske sekte, ki propagira bičanje samega sebe; bičar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flagelántski |
nanašajoč se na flagelante; bičarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flagelántstvo |
srednjeveška verska sekta, ki propagira bičanje samega sebe; bičarstvo; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
9.601 9.701 9.801 9.901 10.001 10.101 10.201 10.301 10.401 10.501 
