zaverižen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaveseljáčiti |
ekspr. z veseljačenjem zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésen |
nanašajoč se na zaveso:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésen |
navt., z zvezi zavesna ladja ladja, ki je z zadnjim delom preveč ugreznjena; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésten |
1. nanašajoč se na zavest:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavêsti |
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavestno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavéstnohôten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavéšiti |
star. zapreti z veho:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéten |
1. zavarovan pred vetrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetíščen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavetiški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavétje |
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavétniški |
nanašajoč se na zavetnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétrje |
kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétrn |
zavarovan pred vetrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézančev |
pridevnik od zavezanec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézen |
nanašajoč se na zavezo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezljan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavezljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézniški |
nanašajoč se na zaveznike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezovalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavíden |
knjiž. 1. zavisten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidljív |
1. zavisten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidljívec |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidljívost |
ekspr. zavistnost, zavist:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavídnež |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíh |
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhek |
sprednji, zavihani del ovratnika pri plašču, suknjiču:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihnjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavihoválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihráti |
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihtéti |
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihtív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavijálen |
nanašajoč se na zavijanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijálnica |
prostor za zavijanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíjati |
1. spreminjati smer svojega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijúgati |
vijugasto iti, se premakniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkniti |
1. ekspr. vzklikniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zavínkast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavínkoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
zaviráčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavirálen |
nanašajoč se na zaviranje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavirálnik |
žel. naprava na vlečnem vozilu za zaviranje vlaka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviralski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaviráški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavísen |
zastar. odvisen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavísten |
ki komu zavida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavistljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavístnež |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavistnežev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavístnica |
ekspr. zavistna ženska:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavit |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavítek |
1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíti |
1. spremeniti smer svojega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítnica |
zool. spiralna guba v črevesu obloustk in nekaterih rib, ki povečuje prebavno površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavižanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavkràj |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavlačeválen |
nanašajoč se na zavlačevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačevalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavlačevalsko |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavlačevan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačúgati |
slabš. zapraviti z vlačuganjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavlečen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zavléči |
1. z vlečenjem spraviti kaj kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavmàn |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavnémaren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
závod |
1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavódar |
ekspr. gojenec, oskrbovanec zavoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavódarski |
nanašajoč se na zavodarje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavóden |
nanašajoč se na zavod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavodniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavôdo |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavódov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavódski |
nanašajoč se na zavod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zavogálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavogeljski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavójast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavójčast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavójčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavójen |
ki je za zavijanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavojeválčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavojeválen |
knjiž. osvajalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavojeválski |
knjiž. osvajalski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavojít |
1. knjiž., redko spiralast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójkast |
knjiž. ki ima zavito, vijugasto obliko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|