|
doksiciklinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Natančen mehanizem te interakcije še ni poznan, možna pa je kompeticija vezavnih mest na plazemskih proteinih ali doksiciklinska inhibicija metabolizma varfarina v jetrih.
|
|
doktorka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ben zdej ko si velika se lahko spet igramo doktorja sestro in pacientko in boš ti sestra jaz pa pacient in Bo-bitch pa doktorka.
|
|
dolgofazen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dolgofazni raztros (long period interspersion; langphasige Einsteuung) je posebna oblika genoma, pri kateri se izmenjujejo dolgi odseki zmerno repetitivnih in nerepetitivnih sekvenc DNK.
|
|
dolgorépec |
zool. 1. nav. mn. višje razviti raki s petimi pari nog hodilk in dobro razvitim zadkom, Macrura:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolomitizácija |
petr. nadomeščanje prvotnih kamnin z dolomitom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
donaglaševanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njegova metrika se sicer ne ozira neposredno k tem utemeljiteljem strukturalizma, saj je oprta na novejša spoznanja poljske verzološke šole, ki v svojo metodologijo priteguje tudi števne, statistične postopke (M. R. Mayenowa in L. Pszczołowska), na dognanja generativne metrike Morrisa Halleja (o predvidljivi distribuciji maksimalnega naglasa in donaglaševanju metrično šibkih položajev), na dela Miroslava Červenke, Pavla Trosta in Svetozarja Petrovića (ki gredo v smer semantike verznih izrazil, njihove "metametrične funkcije"), upošteva in analizira pa tudi slovensko tradicijo tovrstnih študij (npr. B. Kumerdeja, S. Škrabca, O. Župančiča, K. Štreklja, A. Žigona, A.
Isačenka, T. Orla, A. Ocvirka, F. Zadravca in B. Merharja).
|
|
dorómati |
ekspr. dopotovati, prispeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosréden |
anat. sredotežen, centripetalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dousposobljevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za te kvalifikacijske ukrepe je potrebno individualno razviti telemedijski management, teledelovno organizacijo, medijske kompetence, ki vsebujejo potrebne dousposobljevalne vsebine.
|
|
doživljan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob psalmski simboliki srce, oko, doživljani tudi na najvišji ravni povsem konkretno, so odprta vrata v svet staroorientalske miselnosti, ki je bila v očeh vseh pristnih pesnikov psalmov samo nikoli dokončno izpeta hvalnica stvarstva.
|
|
dramátičen |
1. nav. ekspr. ki vzbuja pozornost, presenečenje zaradi napetosti, razgibanosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dramatskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva od omenjenih dveh navezav, pozicija opazovalca, pa zadeva dramatskost dogajanja, tisto vzmet v kompoziciji dogodka, ki dogajanje med začetkom in koncem razrešuje iz napetosti in sprostitev v tisto obliko, ki je lahko zaokrožena v celoto.
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prek dna tega bobna so napete spirale, imenovane drdralne strune.
|
|
drgetajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda potem se spet zagleda v izzivalno drgetajoče prsi gospe von Egkh tik pred seboj...
|
|
drhtúlja |
nav. mn., zool. s hrbtne strani sploščena morska riba, ki proizvaja električno napetost; električni skat:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driskáč |
nizko siten ali strahopeten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróba |
petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobník |
petr. droba; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droboléti |
star. žvrgoleti, peti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drugogodben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temveč mu daje glas in stas do nespodobnosti "vživeti" možak po imenu Wendy Zulu, ki ponosno razkoračen tudi tribalno pobobna na afriške djembe in odpleše nekaj približno ritualnih korakov, sicer pa se ukvarja s humi, afriško različico grlenega petja, kakršno so v naših savanah udomačile drugogodbene atrakcije, Sainkho in tuvanski pevci.
|
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
|
duhovnodisharmoničen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razpon seže celo do nezaželenega subjektivizma ekspresionizma, njegovega zmernejšega duhovnodisharmoničnega razmerja do sveta v petdesetih letih in celo ...
|
|
dúpleks |
1. muz. petje ali igranje, posneto tako, da se sliši podvojen glas istega pevca ali instrumenta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvajsettisočkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V času petdesetih let zaspimo približno dvajsettisočkrat.
|
|
dvajsetvrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ta izkušnja, ki je vzporedna oni prvi, zavzema nato drugi, nekoliko daljši, dvajsetvrstični del besedila, pri čemer pa se zadnji štirje stihi spet povrnejo k vremenarski prispodobi in jo do kraja potrdijo.
|
|
dvanajstérec |
1. geom. telo, ki ga omejuje dvanajst skladnih pravilnih peterokotnikov; dodekaeder:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvanajstkilovaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V soboto dopoldne sta se Šulc in Jaka sama soočila z dvestopetdesetkilogramskim dvanajstkilovatnim generatorjem, razsulo v kuhinji pa je bilo fotogenično.
|
|
dvanajstkotnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napiši program, ki bo na zaslon narisal pravilni petkotnik in pravilni dvanajstkotnik!
|
|
dvatisočenkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobne igrice, izdelane in preizkušene v dolgih letih obstoja tabora, prežemajo pravzaprav vsak trenutek, snemajo se minifilmi, ves čas traja "shower game" (gre za to, da moraš brez prič politi dodeljenega ti soudeleženca z vodo), za oblačno noč, ko sva prišla, so imeli načrt izboljšati lanski rekord in neko pesem zapeti dvatisočenkrat.
|
|
dvestouren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po tem projektu zaključuje okrog petsto učiteljev razrednega pouka dvestourni tečaj začetnega naravoslovja.
|
|
dvolamelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Motor poganja preko dvolamelne suhe sklopke petstopenjski menjalnik.
|
|
dvostožec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Scientific American je poročal o nenavadnih geometrijskih lastnostih telesa, ki ga dobimo, če enakostranični dvostožec (katerega osni presek je kvadrat) razrežemo vzdolž osi in oba dela spet zlepimo, ko ju medsebojno zavrtimo za π/2.
|
|
dvozob |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Predvsem so to različne petunije, surfinije in njihova miniaturna izdaja z imenom milijon zvončkov. Tu so še različne lobelije, dvozob, modri čudež, moljevka, oranžni krinkar, bakopa in podobni.
|
|
džapa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po nekaj mesecih sem pred par dnevi spet začela uporabljati džapa malo (rožni venec), ki sem jo kupila pri Mami.
|
|
džoker |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da bo do preobrata prišlo je seveda jasno že po petih minutah, saj film vse adute odkrije prehitro, preveč direktno, brez skrivnosti, se pravi tako, da vemo, da sploh ni šlo za prave adute, za pravega džokerja, ki se pač skriva v rokavu.
|
|
džúnka |
navt. vzhodnoazijska jadrnica z enim do pet jamborov, visoko krmo in ostrim premcem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
efór |
zgod. vsak od petih voljenih nadzornikov javnega življenja s civilno sodno oblastjo v stari Šparti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eklogít |
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz piroksena in granata; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksaltíranec |
knjiž. zanesenjak, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekspánder |
šport. priprava iz raztegljivih vzmeti ali gumenih trakov, vpetih med dvema ročajema, za krepitev mišic zlasti na rokah; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremíst |
človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enajstérec |
lit. peterostopni jambski verz z nadštevilnim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
épsilon |
peta črka grške abecede:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
eskamotêr |
knjiž. kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fácies |
geol. skupek petrografskih in paleontoloških značilnosti usedlin na kakem kraju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanátičen |
poln fanatizma; zagrizen, prenapet:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanátičnost |
lastnost fanatičnega; zagrizenost, prenapetost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanátik |
kdor je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenec, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fanatízem |
strastna, nestrpna zavzetost za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor; zagrizenost, prenapetost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
farál |
nar. zahodno svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
féniks |
v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
ferál |
nar. svetilka na plin ali petrolej:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fígar |
pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fígarstvo |
pog., ekspr. lastnost strahopetnega, bojazljivega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filít |
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz drobnih lusk muskovita in zrn kremena; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flanelográf |
šol. napet kos flanele, na katerega se nalepljajo, pritrjajo aplikacije:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fótoelemènt |
fiz. priprava za merjenje osvetljenosti z električno napetostjo, ki jo povzroča ta osvetljenost; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fuzít |
petr. sestavina premoga s še ohranjeno celično strukturo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gábro |
petr. kamnina, ki jo sestavljajo zrna plagioklazov in piroksenov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gagát |
petr. črn, bleščeč premog, iz katerega se izdelujejo okrasni predmeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gagáten |
1. petr. ki je iz gagata:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galúnovec |
petr. kamnina, v kateri prevladuje kalijev aluminijev sulfat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geofón |
teh. priprava, ki zaznava tresljaje v zemlji in jih spreminja v električne napetosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glénovec |
petr. kamnina, nastala iz glena; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globočnína |
petr. kamnina, nastala iz magme pod zemeljsko površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gnájs |
petr. metamorfna kamnina, sestavljena v glavnem iz glinencev in kremena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gomôla |
petr. glina, v kateri so vidne plasti; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gôra |
1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gostoléti |
1. knjiž. žvrgoleti, peti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostolévati |
zastar. žvrgoleti, peti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gostolévek |
knjiž. žvrgolenje, {ptičje} petje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grádec |
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gráden |
bot. hrast z dolgopecljatimi listi in sedečimi plodovi, Quercus petraea; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gradíšče |
1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grbína |
rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grebén |
1. podolgovata, ozka izboklina ali vzpetina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gròh |
petr. kamnina, ki jo sestavljajo vulkanski pepel, drobci kristalov in magmatskih kamnin; tuf:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grôhast |
petr. nanašajoč se na groh; tufski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gròš |
1. nekdaj avstrijski novec, navadno za pet krajcarjev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
grozničávost |
stanje velike živčne napetosti, vznemirjenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hárcer |
kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hárški |
navadno v zvezi harški kanarček ali harški vrvivec kanarček, za katerega je značilno zelo lepo petje; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
háuptman |
v avstrijskem in nemškem okolju stotnik, kapetan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hídrometamorfóza |
petr. hidrotermalna metamorfoza; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hídrotermálen |
petr. nanašajoč se na naravno vročo vodo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hitropŕstnik |
redko kdor zna z izredno spretnostjo kak predmet skriti in ga spet pokazati; rokohitrc; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlápe |
-ta; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
hlapênje |
glagolnik od hlapeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hlepênje |
glagolnik od hlepeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hríb |
1. višja vzpetina zemeljskega površja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hripênje |
glagolnik od hripeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
hropênje |
glagolnik od hropeti ali hropsti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
húla |
zastar. rahla izboklina, vzpetina na ravnem ali položnem svetu; grbina; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
íde |
pri starih Rimljanih trinajsti oziroma petnajsti dan v mesecu:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
impedánca |
elektr. razmerje med izmenično napetostjo in tokom v električnem krogu; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
indíkcija |
zgod., v srednjeveških listinah označevanje let po petnajstletnih ciklusih, računanih od leta 3 pred našim štetjem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
indúktor |
elektr. naprava ali del stroja, ki vzbuja magnetno polje za induciranje električne napetosti; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
iskrílo |
elektr. priprava z elektrodama, med katerima preskoči električna iskra, če napetost preseže določeno mejo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1.853 1.953 2.053 2.153 2.253 2.353 2.453 2.553 2.653 2.753 
