|
dŕg |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Duhovno ritmična glasba (DRG) gre naprej, lahko rečemo po tem, kar smo videli in slišali v Račah.
|
drgál |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálka |
nav. mn., zastar. vsak od dveh limfnih organov v žrelu; nebnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálka |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; drgulja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgálo |
les. koničasto orodje za večanje zvrtanih lukenj v lesu; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgetajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda potem se spet zagleda v izzivalno drgetajoče prsi gospe von Egkh tik pred seboj...
|
|
drgêtec |
redko lahen drget:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgljáti |
redko narahlo drgniti, praskati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drgúlja |
agr. orodje za okopavanje s premakljivim, na obeh straneh nabrušenim rezilom; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driáda |
v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríblati |
žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driblerski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dríbling |
žarg., šport. vodenje žoge z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríja |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po Dunajski cesti / je furati fajn, / so goste oštarije / pa kelnarce fajn. / Ti hojladrija, drija, drija, drija, drija drom, / ti hojladrija, drija, drija, drom, pom, pom.
|
dríl |
urjenje ali učenje z mehaničnim ponavljanjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drílati |
žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drínk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: BTW: sm vsak dan v Kranju tko v šoli kot tut privat zvečer pa tko čez dan k se hod po drinkah pa tko pa sem včasih tut na jesenicah na drinki pa to in ti ...
|
drinopoljski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
driskáč |
nizko siten ali strahopeten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
drístlja |
med. priprava za dajanje odvajalnih, zdravilnih ali hranilnih tekočin v danko; klistirka; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drišti |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: yoga drishti (joga drišti) - jogijski vid
|
|
drive |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
|
drkáč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Klub veselih drkačev vas naproša, da se javite na redno kontrolo.
|
drkalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ekhm ekhm...sm lih dons nove gume zadaj dal...tko da ne vem kako bo...hehehe, mogoče kakšn krog,,...tok da vidm kako je kej na drkališču, več pa ne...pardon, dirkališču...se opravičujem ...
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
|
dŕmež |
hrvatski ljudski ples v dvočetrtinskem taktu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drmóžje |
alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕnec |
enakomeren hitrejši tek, zlasti pri konju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnìč |
nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drób |
1. ekspr. trebuh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróba |
petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drobčken |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
|
|
dróbec |
1. od celote ločen majhen, droben del:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
drobencáti |
ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobencljajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobencljáti |
ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobentéti |
ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobentíti |
ekspr., redko hoditi s kratkimi, hitrimi koraki: drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drôben |
1. ki ima razmeroma majhne razsežnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dróbež |
nar. majhni otroci; drobiž:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobincljav |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobirski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobíti |
1. delati iz česa majhne, drobne dele:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobížast |
ekspr. droben, majhen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljánec |
1. ekspr. droben, majhen otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodni program: proizvodnja visokoogljičnih termično obdelanih abrazivnih sredstev (jekleni granulat okrogel in drobljen), proizvodnja nerjavnih abrazivnih sredstev (Cr granulat in CrNi granulat).
|
|
drobnéti |
1. ekspr. hoditi s kratkimi, hitrimi koraki; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníca |
rabi se samostojno ali kot prilastek necepljena hruška, češnja ali njun sadež:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjád |
1. ekspr. majhni otroci; drobiž:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoceličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico.
|
|
drobnočloveški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnodušen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnogalanterijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnoglàv |
ki ima drobno, majhno glavo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoglávec |
ekspr. kdor ima drobno, majhno glavo; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoglávost |
med. značilnost človeka z nesorazmerno majhno glavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoglèd |
optična priprava za opazovanje zelo majhnih, s prostim očesom nevidnih stvari; mikroskop:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnogospodarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnokapljičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnokovinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnolíčen |
ki ima drobna, majhna lica:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnolísten |
ki ima drobne, majhne liste:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnolistnat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ikre odlagajo na dno, v večjih akvarijih lahko tudi na drobnolistnate rastline.
|
|
drobnolúknjičav |
ki ima drobne, majhne luknjice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
|
drobnoók |
ki ima drobne, majhne oči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnopíkčast |
ki ima drobne, majhne pike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drobnoproizvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj proizvodnih dejavnosti bo koncentriran v obstoječi industrijski coni in na manjših površinah, opredeljenih kot obrtna oz. drobnoproizvodna cona.
|
|
drobnosemenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
drobnovláknat |
min. ki je iz drobnih vlaken:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnožilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napravljena je bila replantacija tričlenih prstov, ki so se kljub omrzlinam po večkratni ponovitvi drobnožilnih povezav rožnato obarvali.
|
|
drobtína |
1. majhen drobec kruha ali peciva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtinčarsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Majhnost (temeljni problem) ostaja: / država se z regijo sestaja. / Država pač širokopotezno / deluje: drobtinčarsko ustrezno.
|
|
drobtinčica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In je še rekla hvala. Za vse drobtinčice pomoči.
|
|
drogeraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lej, drogeraš je tud zasvojen z drogo, pa to v resnic ni dobr zanj.
|
|
drogerašica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz vseh je pobegnil in iz Splita ga je izvlekla njegova punca, tudi drogerašica.
|
|
drogeraški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Saj je jasno - najprej so jih zjebali angleži (kot ves bližnji vzhod), potem so se malo sami tepli, pa rusi, pa cia, pa potem ves zahodni svet, ki jih je po odhodu pustil kot drek na dežju, pa razni ajatole, pa drogeraška mafija, itd ...
|
|
drogiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drogiranec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dajte no! To ni možno niti v sanjah drogiranca z LSD!
|
|
drogirani |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
| | | | | | |
32.868 32.968 33.068 33.168 33.268 33.368 33.468 33.568 33.668 33.768 
