|
zavezovánje |
glagolnik od zavezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavídanje |
glagolnik od zavidati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíhati |
narediti, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmeri iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihnjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavihráti |
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavijáčka |
etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíjanje |
glagolnik od zavijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíjati |
1. spreminjati smer svojega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíkati |
1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zavíranje |
glagolnik od zavirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavíst |
občutek velikega nezadovoljstva, da kdo ima, je deležen česa, kar si osebek želi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavístnost |
lastnost, značilnost zavistnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavit |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavíti |
1. spremeniti smer svojega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítnica |
zool. spiralna guba v črevesu obloustk in nekaterih rib, ki povečuje prebavno površino; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavítost |
lastnost, značilnost zavitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavížati |
1. star. zapeti, zaigrati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavlačevánje |
glagolnik od zavlačevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
závod |
1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavódar |
ekspr. gojenec, oskrbovanec zavoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavòj |
1. glagolnik od zaviti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójek |
knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójka |
knjiž. zavita, vijugasta oblika, črta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavójkast |
knjiž. ki ima zavito, vijugasto obliko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavojnína |
knjiž. kar se rabi za zavijanje, zaščito blaga ali izdelkov; embalaža:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavórnica |
star. 1. zavorna veriga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavornják |
žel. del zavore, ki ob zaviranju pritiska na kolo lokomotive ali vagona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavozlánje |
glagolnik od zavozlati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavozlánost |
stanje zavozlanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženec |
pog., ekspr. kdor pride, se spravi v slab, neugoden položaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavóženost |
pog., ekspr. stanje česa, kar je zaradi napačnega vodenja, delovanja v slabem, neugodnem položaju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavpíti |
1. spregovoriti z močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavráčanje |
glagolnik od zavračati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrèd |
nar. zgodaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavrélka |
1. agr. bolezen vina, pri kateri se zaradi učinkovanja segretega alkohola prekine alkoholno vrenje in razvijejo bakterije, ki povzročajo razkroj; zavrelica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavreščáti |
1. oglasiti se z močnimi, rezkimi, neprijetnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavret |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavrétje |
glagolnik od zavreti1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrískati |
oglasiti se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrísniti |
zaradi vznemirjenja oglasiti se z visokim, močnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrnítev |
glagolnik od zavrniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrnljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
završáti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završéti |
1. dati močne, nezveneče, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
završki |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
završniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavrtáč |
zool. 1. nav. mn. metulji, katerih gosenice vrtajo rove v lesu, koreninah listavcev, Cossidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtéti |
1. narediti, da se kaj giblje okoli svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtinčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavŕtje |
glagolnik od zavreti2:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrtljáj |
1. glagolnik od zavrteti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕtost |
lastnost, značilnost zavrtega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavrvráti |
knjiž. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavržen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavŕženec |
1. ekspr. človek, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavŕženost |
1. ekspr. stanje človeka, ki ga zaradi odklanjanja njegovega ravnanja kaka skupnost ne upošteva, izloči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzdíhniti |
1. s slišnim globokim vdihom in izdihom izraziti žalost, hrepenenje, olajšanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzémanje |
glagolnik od zavzemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zavzet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zavzétje |
1. glagolnik od zavzeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazánkati |
1. namestiti, zategniti zanko okoli česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazdéti se |
1. s smiselnim osebkom v dajalniku dobiti občutek, vtis, zaznavo česa brez prepričanosti o stvarni podlagi tega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazéhati |
nehotno široko odpreti usta ter globoko vdihniti in izdihniti zrak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazelenjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zazévati |
1. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíb |
premik telesa sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazíbati |
1. narediti, da se kaj enakomerno premika sem in tja ali navzgor in navzdol okrog svoje osi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazibávati |
navadno s prislovnim določilom z zibanjem povzročati, da kdo polagoma pride v stanje, kot ga izraža določilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazídanost |
lastnost, značilnost zazidanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidáva |
1. glagolnik od zazidati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazidljívost |
lastnost, značilnost zazidljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazijáti |
1. ekspr. priti v stanje, ko se prej prilegajoči se deli ne prilegajo {več}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazímljenje |
glagolnik od zazimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazírati se |
knjiž. upirati, usmerjati pogled kam; gledati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznámba |
1. glagolnik od zaznamovati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamkoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zaznamoválen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaznamovánje |
glagolnik od zaznamovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznamovánost |
1. lastnost, značilnost zaznamovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznánje |
knjiž. glagolnik od zaznati; zaznava:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznáva |
1. glagolnik od zaznati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznavajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaznavalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaznávanje |
glagolnik od zaznavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznávnost |
lastnost, značilnost zaznavnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaznojen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zazóbnica |
vet. zadebelina sluznice na sprednjem delu trdega neba tik za zgornjimi sekalci pri konju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazréti |
knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazŕtost |
knjiž. zagledanost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenčáti |
dati ostre, višje, tresoče se glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenéti |
1. dati višji glas, glasove pri udarcu po čem, zlasti kovinskem, ali trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvenketáti |
dati ostre, višje glasove zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvénkniti |
dati oster, višji glas zlasti pri udarcu, trku ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zazvončkljáti |
1. dati kratke, visoke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zazvoníti |
1. dati močne, zveneče glasove pri udarjanju kemblja ob rob zvona:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
87.399 87.499 87.599 87.699 87.799 87.899 87.999 88.099 88.199 88.299 
