|
zasédenost |
stanje zasédenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasedênost |
stanje zasedênega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasedéti se |
1. sedeč se zadržati kje predolgo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasèk |
1. glagolnik od zasekati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaséka |
prekajena ali neprekajena sesekljana, grobo mleta začinjena slanina:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekávanje |
glagolnik od zasekavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekoválen |
mont. ki se uporablja za zasekovanje premoga, rude:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasekovánje |
glagolnik od zasekovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasénčenje |
glagolnik od zasenčiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasénčenost |
lastnost, značilnost zasenčenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasenčevánje |
glagolnik od zasenčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasésti |
1. s sédanjem ali sedênjem narediti, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasičáti |
1. dati ostre, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíčenost |
stanje zasičenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasídranje |
glagolnik od zasidrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasídranost |
stanje zasidranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíkati |
1. oglasiti se z ostrim, s-ju podobnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasílen |
1. narejen, uporabljen v sili, neugodnem stanju:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasílnost |
lastnost, značilnost zasilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasíp |
1. glagolnik od zasipati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasípanje |
glagolnik od zasipati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasipávanje |
glagolnik od zasipavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasípnica |
agr. jama za shranjevanje korenja, repe čez zimo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasírjenje |
glagolnik od zasiriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasitljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zaskakováti |
1. skakati, dvigati se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskeléti |
povzročiti ostro, rezko bolečino, ki sili k drgnjenju, praskanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskočíti |
1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskóčka |
teh. element, ki drži gibljivi del naprave v določeni legi proti delovanju vzmeti ali težnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskóčnik |
obrt. pohištveno okovje, ki z vzmetjo, magnetom zadrži okensko, vratno krilo v želenem položaju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskòk |
1. glagolnik od zaskočiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskomínati |
brezoseb. 1. dobiti kratkotrajen neprijeten občutek vzdraženosti, rahlega skelenja v zobeh ob zaužitju kake jedi, zlasti zelo kisle, trpke:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskovíkati |
oglasiti se z glasom skovik:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskrbéti |
brezoseb. začutiti nemir, tesnobo zaradi neprijetnega, težkega položaja ali strahu pred njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaskrbljênost |
stanje zaskrbljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledíti |
1. po sledi ugotoviti, da kje kdo je:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledoválec |
kdor koga zasleduje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledovánje |
glagolnik od zasledovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasledovánost |
stanje zasledovanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepítev |
glagolnik od zaslepiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepljênost |
ekspr. stanje zaslepljenega, nekritičnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslepljevánje |
glagolnik od zaslepljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšanje |
glagolnik od zaslišati, izprašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslíšati |
1. izprašati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševánje |
glagolnik od zasliševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslóčiti |
knjiž. upogniti, usločiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslómba |
kar koga v nezaželenem, neprijetnem položaju varuje, ščiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslónka |
1. film., fot. priprava v objektivu fotografskega aparata, kamere, ki uravnava količino svetlobe, ki jo objektiv prepusti, in povečuje ali zmanjšuje globinsko ostrino slike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslutíti |
1. na osnovi nedoločnih razlogov dobiti občutek, spoznati, da je, obstaja, se bo zgodilo zlasti kaj neprijetnega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžek |
1. kar se zasluži z opravljanjem kakega dela, službe, navadno denar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžen |
1. ki si je s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem pridobil pravico do {javnega} priznanja, nagrade:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslužênje |
knjiž. 1. pravica do {javnega} priznanja, nagrade, ki si jo kdo pridobi s pomembnimi, vrednimi dejanji, ravnanjem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžkarstvo |
ekspr. opravljanje kakega dela, dejavnosti zlasti zaradi zaslužka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaslúžnost |
lastnost, značilnost zaslužnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmèh |
izražanje zelo negativnega, poniževalnega odnosa do koga, navadno z besedami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljáti se |
knjiž. z manj poudarjenim izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljív |
ki izraža zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehljívost |
lastnost, značilnost zasmehljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehoválec |
kdor koga zasmehuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehovánje |
glagolnik od zasmehovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmehováti |
navadno z besedami izražati zelo negativen, poniževalen odnos do koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmejáti se |
z izrazom na obrazu, navadno z raztegnjenimi ustnicami, in glasovi pokazati zlasti veselje, srečo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmíliti se |
z dajalnikom začutiti čustveno prizadetost, žalost ob nesreči, trpljenju koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmodíti |
1. z ognjem, vročino povzročiti, da postane kaj deloma poškodovano:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmrajênost |
lastnost, značilnost zasmrajenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasmŕkati |
večkrat glasno potegniti sluz, zrak v nos:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasneževalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasnovalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zasnovánost |
lastnost, značilnost zasnovanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasnubíti |
1. predlagati ženski poroko s seboj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasopel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasopíhati |
1. večkrat močno, sunkovito, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasôplost |
stanje zasoplega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasôpsti |
1. težko, glasno dihniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasovražíti |
začutiti veliko nenaklonjenost, odpor do koga, navadno združen z željo škodovati mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaspáti |
1. priti v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaspávati |
knjiž. prihajati v stanje telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramoválec |
kdor koga zasramuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramovánje |
glagolnik od zasramovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasramováti |
navadno z besedami, ki vzbujajo prezir, obsojanje, jemati komu ali čemu ugled, veljavo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasráti |
vulg. 1. z iztrebljanjem umazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasrepéti |
knjiž. srepo pogledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastájanje |
glagolnik od zastajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastáranje |
glagolnik od zastarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastáranost |
jur. stanje zastaranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastárati |
1. jur. po preteku z zakonom določenega časa izgubiti možnost uveljavljanja, prenehati obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastárel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastarelen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastarélost |
lastnost, značilnost zastarelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastarévanje |
glagolnik od zastarevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zástava |
avtomobil jugoslovanske tovarne Crvena zastava:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zástava |
nar. primorsko pas oblakov, megle nad gorami ob nastopu burje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastáva |
1. kos tkanine določene barve ali več barv, ki predstavlja simbol kake države, naroda, organizacije:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
zastávica |
star. uganka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti1:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastavítev |
glagolnik od zastaviti2:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastávljanje |
glagolnik od zastavljati1:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
87.099 87.199 87.299 87.399 87.499 87.599 87.699 87.799 87.899 87.999 
