|
zapréčiti |
star. preprečiti, onemogočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprédenost |
lastnost, značilnost zapredenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprepáden |
pog. zgrožen, osupel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapretíti |
obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprézati |
zapregati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapréžen |
nanašajoč se na zaprego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapriséči |
narediti, da kdo opravi prisego:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapriški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaprosílo |
jur. prošnja pravosodnega, upravnega organa drugemu organu zlasti za pravno pomoč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕskati |
večkrat s silo iztisniti zrak skozi usta, nos, da nastanejo kratki, ostri glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕtje |
1. glagolnik od zapreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapŕtost |
značilnost, stanje zaprtega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaprtotrósnica |
nav. mn., bot. glive, pri katerih nastajajo trosi v trosovniku, Ascomycetes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúfati se |
nižje pog. zadolžiti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapuhtéti |
1. dvigniti se in zaradi razširitve v zraku navadno izginiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapustítev |
glagolnik od zapustiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapúščanje |
glagolnik od zapuščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapuščênost |
1. stanje zapuščenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapuščína |
1. premoženje umrlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zár |
v muslimanskem okolju dolgo, široko vrhnje oblačilo muslimank z ogrinjalom za glavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaračunan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaračunávanje |
glagolnik od zaračunavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaračunávati |
pisati, govoriti dolžni znesek za kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarána |
knjiž. zgodaj zjutraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaráno |
star. zgodaj zjutraj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaráslost |
lastnost, značilnost zaraslega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarást |
gozd. razmerje med dejansko in normalno količino lesa na določeni površini gozda pri določeni starosti ali debelini; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaraščajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaráščanje |
glagolnik od zaraščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaráščenost |
lastnost, značilnost zaraščenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zardélost |
lastnost, značilnost zardelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardéti |
1. dobiti rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardévanje |
glagolnik od zardevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zardévati |
dobivati rdečkasto barvo zlasti lic zaradi razburjenja, razgretosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarébrnica |
kos mesa s kostjo s telečjega ali svinjskega hrbta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarêči |
po ljudskem verovanju z določenimi besedami na čaroven, nerazumljiv način pozdraviti ali skušati pozdraviti kaj; zagovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaredítev |
glagolnik od zarediti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarèk |
1. po ljudskem verovanju besedilo, s katerim se kaj zagovori, zareče:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarékati se |
1. pomotoma večkrat reči kako besedo namesto druge:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarenčáti |
1. oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarentáčiti |
ekspr. z grobim, zadirčnim govorjenjem izraziti jezo, nezadovoljstvo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarés |
1. izraža, da kaj je, se dogaja v stvarnosti in ni le navidezno:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarésen |
ekspr. 1. ki je, se dogaja in ni rezultat izmišljanja, domišljije; resničen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarešetkan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zarévskati |
1. oglasiti se s kratkimi, rezkimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zarèz |
1. glagolnik od zarezati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréza |
1. ozka, podolgovata odprtina, vdolbina, nastala s potegom, pritiskom z ostrim predmetom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarézati |
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom narediti ozko, podolgovato odprtino, vdolbino v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaréznik |
grad. strešna opeka, ožlebljena na vzdolžnih robovih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarezovánje |
glagolnik od zarezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarezováti |
1. s potegom, potegi z ostrim predmetom delati ozke, podolgovate odprtine, vdolbine v kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarežáti |
1. kazaje zobe oglasiti se z zamolklim, grozečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaríbati |
1. pog. namerno povzročiti neprijetnosti, težave:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarípel |
ki ima zaradi razburjenja, razgretosti zelo rdeč in napet obraz:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaríplost |
stanje zariplega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarís |
1. glagolnik od zarisati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarísati |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom narediti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarisovánje |
glagolnik od zarisovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarisováti |
1. s potegovanjem z ostrim, koničastim predmetom delati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarítati |
večkrat suniti z zadnjima nogama nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjavel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zarjavélost |
lastnost, značilnost zarjavelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjovéti |
navadno kot nedoločnik in deležnik na -l 1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarjúti |
1. oglasiti se z močnim, nizkim, zateglim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarníce |
knjiž., navadno v zvezi zarnice igrajo bliska se v daljavi; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarobántiti |
ekspr. izraziti jezo, nejevoljo z glasnim govorjenjem, preklinjanjem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaroben |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaróbljenec |
slabš. neuglajen, robat človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróbljenost |
slabš. neuglajenost, robatost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročênje |
glagolnik od zaročiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročíti |
šport. dati, dvigniti roko nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaročniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaródek |
1. biol. iz oplojene jajčne celice nastajajoč organizem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarodíšče |
1. agr. del drevesnice z nasadom za pridobivanje vegetativnih podlag:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaródnica |
knjiž. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov; prednica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zaropotáti |
1. dati močne, kratke glasove; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarosítev |
glagolnik od zarositi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróštati |
nar. dodati jedi prežganje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaróta |
tajen dogovor, načrt navadno več ljudi za odstranitev nosilca, nosilcev navadno državne oblasti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotítev |
glagolnik od zarotiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotoválec |
po ljudskem verovanju kdor izgovarja določene besede, dela določene kretnje, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarotovánje |
1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarožljáti |
dati nizke, zveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkan |
nižje pog. zabit, neumen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkanec |
nižje pog. zabit, neumen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkanost |
nižje pog. zabitost, neumnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarúkati |
lov. oglasiti se z močnim, donečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zarumeníti |
s praženjem, segrevanjem povzročiti, da postane kaj rumeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasáčiti |
1. dobiti koga pri nedovoljenem dejanju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasadítev |
glagolnik od zasaditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasájanje |
glagolnik od zasajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasánjanost |
stanje zasanjanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasébnost |
1. značilnost zasebnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasebnovarnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaséda |
1. namestitev kje z namenom nepričakovano napasti, dobiti koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédanje |
1. glagolnik od zasedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédati |
1. s sédanjem ali sedênjem delati, da kaj ni na razpolago za koga drugega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasédba |
1. glagolnik od zasesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasedélost |
stanje zasedelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
86.999 87.099 87.199 87.299 87.399 87.499 87.599 87.699 87.799 87.899 
