zamírati |
ekspr. 1. izginjajoč, izgubljajoč se postopno približevati se prenehanju obstajanja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamisliti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamíšljanje |
glagolnik od zamišljati si:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamišljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamíšljenost |
stanje zamišljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamláskati |
z {naglim} odmikanjem jezika od neba dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zamléti |
1. ekspr. začeti jesti {kaj tršega}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamočvírjenje |
glagolnik od zamočviriti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamočvírjenost |
lastnost, značilnost zamočvirjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamókel |
star. prepojen z vlago, vodo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčánje |
glagolnik od zamolčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčevánje |
glagolnik od zamolčevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolčeváti |
namenoma ne govoriti, pripovedovati o čem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamolklína |
med. predel, mesto, na katerem pri preiskovanju organov s trkanjem nastane zamolkel zvok:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamólklost |
lastnost, značilnost zamolklega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamorjênec |
pog. kdor je zagrenjen, brez volje do življenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamorjênost |
pog. stanje človeka, ki je zagrenjen, brez volje do življenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamotan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamotíti |
1. narediti, povzročiti, da kdo ne opazi česa, ne misli na kaj določenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamračênost |
lastnost, stanje zamračenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamračítev |
glagolnik od zamračiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrazíti |
nav. 3. os., knjiž. 1. brezoseb. začutiti mraz, drgetanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zamrčáti |
oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamréti |
1. ekspr. izginjajoč, izgubljajoč se postopno prenehati biti, obstajati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrl |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamrléti |
1. zagoreti s slabim plamenom, medlo zasvetiti; zabrleti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrmran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamŕtje |
glagolnik od zamreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrznítev |
glagolnik od zamrzniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrznitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zamŕznjenje |
glagolnik od zamrzniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamŕznjenost |
značilnost zamrznjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrzoválnica |
prostor ali stavba za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrzoválnik |
naprava za daljše shranjevanje pokvarljivega blaga, zlasti živil, pri primerno nizki temperaturi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamrzovánje |
glagolnik od zamrzovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamúda |
1. glagolnik od zamuditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamúden |
1. za katerega se porabi veliko časa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamudíti |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeležiti se začetka česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamúdnost |
lastnost, značilnost zamudnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamújanje |
glagolnik od zamujati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamújati |
1. zaradi prepoznega prihoda kam ne udeleževati se začetka česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamúkati |
oglasiti se z glasom mu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zamuljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zanalàšč |
1. izraža, da se dejanje zgodi zaradi kljubovanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zanámec |
nav. mn., ekspr. 1. bodoči pripadnik naroda, ljudstva, h kateremu se šteje govoreči; naslednik, potomec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanapréj |
1. izraža čas od trenutka govorjenja naprej:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanášanje |
glagolnik od zanašati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanemárjanje |
glagolnik od zanemarjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanemárjenje |
glagolnik od zanemariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanemárjenost |
lastnost, značilnost zanemarjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanemarljív |
publ. ki se lahko ne upošteva, spregleda:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanesenjáštvo |
lastnost zanesenjaškega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanesênost |
stanje zanesenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanesljív |
1. na katerega se da zanesti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanesljívost |
lastnost, značilnost zanesljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanétiti |
1. narediti, povzročiti, da nastane ogenj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zaničevánje |
glagolnik od zaničevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaničeváti |
imeti, kazati do koga negativen odnos, izvirajoč iz prepričanja o njegovi manjvrednosti, ničvrednosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaničljívost |
lastnost zaničljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaníhati |
1. premakniti se od ene skrajne lege do druge in nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanikálen |
knjiž. nikalen, negativen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaníkanje |
1. glagolnik od zanikati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanikoválstvo |
knjiž. mišljenje ali ravnanje, ki temelji na negativnem, odklonilnem odnosu do vsega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanikovánje |
glagolnik od zanikovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanimívost |
lastnost, značilnost zanimivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanóhtnica |
gnojno vnetje za nohtom in ob njem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanòs |
1. močna čustvena vznemirjenost zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanôsen |
ki je v stanju močne čustvene vznemirjenosti zaradi zelo pozitivnega odnosa do česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanosítev |
glagolnik od zanositi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanosíti |
1. priti v stanje, da začne v telesu nastajati nov organizem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanosljáti |
nosljaje reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanôsnost |
značilnost zanosnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanóžen |
šport., v zvezi zanožna stoja stoja, pri kateri ima telovadec eno nogo iztegnjeno nazaj in se z njo s prsti dotika tal; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanožênje |
glagolnik od zanožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanožíti |
šport. dati, dvigniti nogo nazaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zanóžka |
šport. seskok s telovadnega orodja z zanoženimi nogami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaobjemajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaóbliti |
narediti oblo, okroglo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaóbljenost |
lastnost, značilnost zaobljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaobljúba |
1. rel. Bogu dana obljuba, katere prekršitev je greh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaobóčiti |
narediti, da dobi kaj navzgor, navzven ukrivljeno obliko:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaódrje |
gled. gledalcem nevidni prostor za kulisami:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaokróžati |
1. delati okroglo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaokróženje |
glagolnik od zaokrožiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaokróženost |
lastnost, značilnost zaokroženega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaokroževáti |
1. delati okroglo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaokrožítev |
glagolnik od zaokrožiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaokrožíti |
1. narediti okroglo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaostájanje |
glagolnik od zaostajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaostájati |
1. zaradi počasnejšega gibanja ostajati za določeno razdaljo za kom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaostal |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaostálost |
stanje zaostalega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaostáti |
1. zaradi počasnejšega gibanja ostati za določeno razdaljo za kom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaostrênost |
lastnost, značilnost zaostrenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaostrítev |
glagolnik od zaostriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaostrovánje |
glagolnik od zaostrovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapáčiti se |
narediti nenaravne, nepravilne gube, poteze:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapàd |
glagolnik od zapasti, prekriti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapádanje |
glagolnik od zapadati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zapádati |
1. v zvezi s sneg padajoč prekrivati zemeljsko površino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|