|
zahodnják |
1. prebivalec dežel na zahodu od Sredozemskega morja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahodnobalkanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnoberlinski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnocentrističen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnocivilizacijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnofrancoski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnofrankovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnoistrski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnokraški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnomadžarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnonilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zahodnopanonski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnoromunski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnosaharski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnosaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnosemitski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnosibirski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnoslovanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnoslovaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zahodnoškotski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnoštajerski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnovišavski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahodnovzhodni |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahohnjáti |
nosljaje reči, spregovoriti; zanosljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahohotáti se |
glasno, z nizkim glasom se zasmejati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕbten |
1. ki skrivaj naredi kaj slabega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕbtnost |
lastnost, značilnost zahrbtnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahreščáti |
1. dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕkati |
1. kratko, sunkovito izdihniti z namenom spraviti sluz iz grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahropéti |
dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrôpsti |
dihniti z grgrajočim, piskajočim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕskati |
dati ostre, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕstati |
dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrstéti |
dati kratke, rezke glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahruméti |
1. dati močne, zamolkle, med seboj pomešane glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrústati |
1. dati kratke, odsekane glasove pri drobljenju česa trdega ali krhkega z zobmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahrúti |
nastopiti, pojaviti se zelo glasno in z veliko silo, intenzivnostjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahŕzati |
oglasiti se z visokimi, tresočimi se glasovi; zarezgetati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtévanje |
1. glagolnik od zahtevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtévnost |
lastnost, značilnost zahtevnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahtevnosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zahúkati |
oglasiti se z glasom hu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahúpati |
dati signal s hupo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zahvaljevánje |
glagolnik od zahvaljevati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaímek |
lingv. pregibna beseda s splošnim pomenom, ki zamenjuje samostalniško ali pridevniško besedo ali zvezo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zainteresírati |
publ., navadno v zvezi z za vzbuditi pri kom zanimanje, nagnjenje za kaj; navdušiti, pridobiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zainvestiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zairski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajáhanje |
glagolnik od zajahati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajáhati |
1. sesti na žival tako, da je vsaka noga na drugi strani:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajámrati |
nižje pog. zastokati, zatarnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajávkati |
1. dati visoke, zategle glasove, zlasti zaradi telesne bolečine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajčeréja |
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z rejo, vzrejo {domačih} zajcev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajébati |
vulg. narediti, povzročiti komu kaj nezaželenega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajebávati |
vulg. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zájec |
1. glodavec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajecljáti |
jecljaje reči, spregovoriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaječáti |
dati enakomerne, slabotne, bolečino izražajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zajédanje |
glagolnik od zajedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédati |
1. živeti na škodo drugega organizma:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávec |
1. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedávstvo |
1. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajédek |
knjiž. znesek, ki se plača v gostilni, zlasti za jedačo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljív |
ki si {rad} prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajedljívost |
lastnost, značilnost zajedljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajèm |
glagolnik od zajeti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálec |
obrt. manjša priprava pri šivalnem stroju za vnašanje spodnje niti skozi zanko zgornje niti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajemálka |
1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémanje |
glagolnik od zajemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajémati |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega delati, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéra |
les. poševno prižagana ploskev deske, elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajéti |
1. s potisnjenjem posode, priprave v kaj tekočega, sipkega narediti, da pride snov v njeno notranjost, vdolbino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajétje |
1. glagolnik od zajeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajétnost |
ekspr. lastnost, značilnost zajetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajezítev |
glagolnik od zajeziti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajódlati |
v nemškem alpskem okolju zapeti melodijo brez besed s hitrim menjavanjem glasov normalnega obsega in falzeta:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajókati |
1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zajtrkoválnica |
nekdaj manjši gostinski lokal, v katerem se streže z mlekom, mlečnimi izdelki, kruhom, pecivom, delikatesami in nekaterimi pijačami:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajúkati |
nar. gorenjsko zavriskati, zaukati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zajutrek |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakáj |
knjiž., v vzročnem priredju za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega; kajti, saj:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakájček |
ekspr. otrok, navadno star tri ali štiri leta, ki pogosto vprašuje zakaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakálati se |
redko zagozditi se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakamuflírati |
1. voj. zakriti vojake, vojaške objekte, navadno s prilagoditvijo okolici:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakántati se |
nižje pog. zaleteti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakarpatski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zakasnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zakasnévanje |
glagolnik od zakasnevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakasnítev |
glagolnik od zakasniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakášljati |
1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakavdráti |
oglasiti se z visokim, tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakíhati |
1. večkrat sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v nosu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakikiríkati |
oglasiti se z glasom kikiriki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakímati |
1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakínkati |
1. z glavo narediti nekaj gibov, navadno navzdol in navzgor, zaradi slabosti, utrujenosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakipéti |
1. zaradi močnega vretja se dvigniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakís |
agr. tanka prevleka, ki se nabere na površini alkoholnih tekočin pri ocetnem vrenju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakísanost |
lastnost, stanje zakisanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zakisnjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
86.499 86.599 86.699 86.799 86.899 86.999 87.099 87.199 87.299 87.399 
