zadéva |
1. kar je, se dogaja in je predmet določene obravnave, zlasti uradne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadevan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zadévanje |
glagolnik od zadevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadihajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zadíhanost |
stanje zadihanega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadímljenje |
glagolnik od zadimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadíranje |
glagolnik od zadirati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírati |
s sunki delati, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírati se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírčen |
ki z močnim, neprijetnim glasom izraža nezadovoljstvo, nesoglasje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadírčnost |
lastnost zadirčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádnjak |
žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na zadnjem delu splava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádnjejezíčen |
lingv. ki se tvori z zadnjim delom jezične ploskve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadnjeminuten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zadnjestenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zádnjica |
1. spodnji zadnji del človeškega trupa med bokoma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadnjouvrščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zadoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
zàdôbnost |
lingv. razmerje med dvema dejanjema, pri katerem se časovno drugo dejanje gleda s stališča prvega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádol |
nar. zahodno, navadno v zvezi s figa nedozorel, na drevesu posušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadolžen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zadolžênost |
stanje zadolženega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadolževánje |
glagolnik od zadolževati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadolžítev |
glagolnik od zadolžiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadolžitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zadólžnica |
jur. pismena obveza o napravljenem dolgu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadominírati |
publ. zagospodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadonéti |
1. dati poln, nizek glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadostítev |
1. glagolnik od zadostiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadostíti |
1. z dajalnikom narediti, da je kaj skladno z zahtevami, pričakovanji, izhajajočimi iz tega, kar izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadostitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zadôstnost |
lastnost, značilnost zadostnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovóljen |
1. ki se duševno ugodno počuti zaradi doživljanja svojega stanja kot dovolj skladnega z lastnimi potrebami, željami:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljevánje |
glagolnik od zadovoljevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljeváti |
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljítev |
glagolnik od zadovoljiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljíti |
1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega narediti, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovoljívost |
1. lastnost zadovoljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovóljnost |
1. lastnost zadovoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadovóljstvo |
1. stanje zadovoljnega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrdráti |
1. dati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrekáti |
vulg. z iztrebki narediti nečisto:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadréti |
s sunkom narediti, da kaj ostrega, koničastega pride v kaj in tam ostane:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadréti se |
ekspr. oglasiti se z močnim, neprijetnim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrevíti |
star. zapoditi, zagnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadréžen |
knjiž. ki kaže zadrego:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrléšniti |
nar. gorenjsko zadrleskniti, zadrlesniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zadroboléti |
star. zažvrgoleti, zapeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrt |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zadŕtež |
slabš. trdovraten, zagrizen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕtost |
slabš. trdovratnost, zagrizenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružen |
nanašajoč se na zadrugo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zádružnica |
članica zadruge:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružnik |
član zadruge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružništvo |
obstoj, dejavnost zadrug:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zádružnost |
zadružna organiziranost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zadrvíti |
star. napoditi, nagnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadržánje |
1. glagolnik od zadržati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadržánost |
1. lastnost, značilnost zadržanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadŕžek |
1. kar koga, kaj zadržuje, ovira:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrževálnik |
grad. prostor za pregrado za zadrževanje zlasti poplavnih vod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadrževánje |
glagolnik od zadrževati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúšen |
ki zaradi pomanjkanja dobrega, svežega zraka otežuje dihanje, povzroča slabo počutje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúšen |
v različnih religijah ki je za duše umrlih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadušítev |
glagolnik od zadušiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadušljív |
1. ki onemogoča dihanje, jemlje dih:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadušljívost |
lastnost, značilnost zadušljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúšnost |
lastnost, značilnost zadušnega, zadušljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zadúžbina |
v srbskem okolju cerkev, samostan, ki ga da postaviti vladar, fevdalni gospod in v katerem se zanj opravlja bogoslužje, molitve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaênkrat |
pog. zazdaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zafecljáti |
pog. zaplesti, zavozlati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaflekáti |
nižje pog. zamazati, zapackati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaflíkati |
nižje pog. zakrpati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaflósati |
žarg. zagnati, vreči:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafračkáti |
pog., ekspr. zapraviti, razmetati {denar}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrčkáti |
pog., ekspr. zapraviti, razmetati {denar}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrečkáti |
pog., ekspr. zapraviti, razmetati {denar}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkácija |
pog. 1. draženje, norčevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkánca |
pog. draženje, norčevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkáncija |
pog. 1. draženje, norčevanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkànt |
pog. 1. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkávanje |
glagolnik od zafrkavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkávati |
pog. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljív |
pog. ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljívec |
pog. kdor {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljívka |
pog. ženska, ki {rada} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkljívost |
pog. lastnost, značilnost človeka, ki {rad} draži koga, se norčuje iz koga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrkováti |
star. 1. dražiti koga, norčevati se iz koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafrustriran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zafúčkati |
1. nar. vzhodno zažvižgati, zapiskati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zafúrati |
nižje pog. zavoziti, zapraviti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahájanček |
nar. potepuh, ki zahaja k določenim hišam, kjer dobi jesti in piti in tudi kaj malega naredi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahájanje |
glagolnik od zahajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahájkati |
med narodnoosvobodilnim bojem 1. med hajko zapraviti, izgubiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahákljati |
nižje pog. zakavljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaháljiti |
zastar. zagrniti, zakriti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahehetáti se |
zasmejati se, navadno porogljivo, škodoželjno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahihitáti se |
{pritajeno} z visokim glasom se zasmejati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zahlastáti |
večkrat se hitro, sunkovito približati čemu z odprtim gobcem:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zahòd |
1. glagolnik od zaiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|