|
zabolščáti |
nepremično, topo se zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabôžjodélj |
nar. koroško zaboga:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabráti se |
zaradi zavzetega branja postati nedostopen, nezainteresiran za kaj drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrazdáti |
1. iti, stopiti v kaj rijoč, mešajoč z rokami, nogami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrbotáti |
1. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrbráti |
1. dati glasove kot voda pri vretju:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabŕcati |
večkrat suniti, udariti z nogo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrčáti |
dati tresoč se glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrdski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zabredel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zabrêdenec |
geogr. večja osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod; balvan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékati |
postajati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékel |
ki ima povečan obseg zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabreklína |
izboklina na telesu, organu zaradi nabiranja tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrékniti |
postati po obsegu večji zaradi nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrenčáti |
oglasiti se z enakomerno tresočim se glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrénkati |
s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrêsti |
1. iti, stopiti v vodo, v kaj ovirajočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabreški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zabrís |
glagolnik od zabrisati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrísanost |
lastnost, značilnost zabrisanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrléti |
zagoreti s slabim plamenom, medlo zasvetiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrnéti |
1. dati enakomerno se tresoč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zábrnik |
nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrodíti |
1. iti, stopiti v kaj ovirajočega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrúndati |
1. oglasiti se z nizkim, mrmrajočim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabrusíti |
1. ekspr. vreči, zagnati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabúbljenje |
glagolnik od zabubiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúbljenost |
stanje zabubljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabučáti |
1. dati močne, zamolkle glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhel |
ki ima povečan obseg navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabuhlína |
izboklina na telesu, organu navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhlost |
lastnost, značilnost zabuhlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabúhniti |
postati po obsegu večji navadno zaradi bolezenskega nabiranja, pritiska tekočine:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabukovški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zabúljiti |
nepremično se zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
zabúnec |
etn. do kolen segajoče žensko vrhnje oblačilo iz belega sukna in brez rokavov:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabušànt |
nižje pog. kdor se izmika delu, lenuh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabušávanje |
nižje pog. izmikanje delu, lenarjenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zabušávati |
nižje pog. izmikati se delu, lenariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacaríniti |
pregledati uvoženo ali izvoženo blago in določiti carino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacelína |
agr. rastlinsko tkivo, ki se razvije na ranjenem mestu stebla ali veje po obrezovanju; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacelítev |
glagolnik od zaceliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacepetáti |
večkrat slišno udariti z nogami ob tla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaciciríkati |
oglasiti se z glasom ciciri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacíncati |
1. pog. za kratek čas postati omahljiv, neodločen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacínkati |
dati kratke, cingljanju podobne glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmákati |
z ustnicami in z jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmériti se |
lahno zajokati s tožečim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmévkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi, navadno tožečimi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacmokáti |
1. z ustnicami in jezikom dati nizke, nezveneče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacopotáti |
večkrat plosko stopiti, da se sliši glas cop:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacóprati |
pog. začarati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvenketáti |
dati kratke, zveneče, kovinske glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvíliti |
1. oglasiti se z zelo visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrčáti |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvŕkati |
dati ostre, pokljajoče glasove:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrkútati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zacvrlíkati |
oglasiti se z ostrimi, odsekanimi glasovi; zacvrčati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začáranje |
glagolnik od začarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začáranost |
po ljudskem verovanju stanje začaranega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začárati |
1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začarujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
začásnost |
lastnost, značilnost začasnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začečkáti |
slabš. nerazločno, grdo zapisati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêliti |
les. prižagati les pravokotno na vzdolžno os ali prižagati ga na določeno dolžino:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začenčáti |
ekspr. z vsebinsko praznim govorjenjem nekoristno porabiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začénjanje |
glagolnik od začenjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začepítev |
glagolnik od začepiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začépljenje |
glagolnik od začepiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začêsniti |
zatrgati na mestu, kjer je kaj priraščeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
začétek |
1. prvi trenutek obstajanja kakega; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začéti |
1. izraža začetek opravljanja kakega dela, kake dejavnosti; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začetnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
začímbnica |
nav. mn. rastlina, bogata z začimbnimi snovmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začínjenost |
lastnost, značilnost začinjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začiríkati |
oglasiti se z glasom čiri:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začívkati |
oglasiti se s kratkimi, visokimi glasovi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začmokáti |
redko dati cmokanju podobne glasove; zacmokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začopátiti |
nižje pog. 1. zgrabiti, prijeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrnel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
začrnélost |
lastnost, značilnost začrnelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrnítev |
tisk. temno mesto na negativu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrtávanje |
glagolnik od začrtavati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začrvíčiti |
nav. 3. os., pog. povzročiti sunkovite bolečine, navadno v trebuhu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenje |
duševno stanje, ki je posledica nepričakovanega, nenavadnega dejstva, dogodka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
začúdenost |
stanje začudenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zád |
1. pog. zadaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáča |
zastar. naloga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáhlost |
lastnost, značilnost zadahlega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadájati |
delati, povzročati kaj, navadno neprijetnega, slabega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zadáti |
1. narediti, povzročiti kaj, navadno neprijetnega, slabega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadáviti |
umoriti s stiskanjem grla:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadávljenje |
glagolnik od zadaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádek |
del živalskega telesa, navadno pri žuželkah, ki je na nasprotnem koncu kot glava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zádenjski |
s hrbtom obrnjen v smeri gibanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadétek |
1. kar se zadene pri igrah na srečo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadétje |
glagolnik od zadeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zadétost |
lastnost, značilnost zadetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
86.299 86.399 86.499 86.599 86.699 86.799 86.899 86.999 87.099 87.199 
