|
utrudljívost |
lastnost, značilnost utrudljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utrújanje |
glagolnik od utrujati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utrújenost |
stanje utrujenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utŕžek |
knjiž. odtegljaj, odbitek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
utŕžen |
papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvajálec |
kdor koga uvaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvajan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uvájanje |
glagolnik od uvajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
uvájati |
1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úvala |
geogr. podolgovat zaprt svet, navadno manjši od kraškega polja, z neravnim, navadno vrtačastim dnom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvár |
metal. del osnovnega materiala, ki se pri varjenju stali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvážanje |
glagolnik od uvažati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvážati |
kupovati blago v drugi državi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvédba |
glagolnik od uvesti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
islovar
|
|
uvedljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
uvél |
1. ki je zaradi pomanjkanja vode, sokov izgubil trdnost, napetost, gladkost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uveljavítev |
glagolnik od uveljaviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uveljávljanje |
glagolnik od uveljavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uveljavljaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uveljavljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uveljávljenje |
glagolnik od uveljaviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvelolisten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
uvélost |
stanje uvelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvenélost |
stanje uvenelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvertúra |
1. muz. uvodni instrumentalni stavek k večjemu odrskemu, vokalnemu glasbenemu delu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvêsti |
1. seznaniti koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvíd |
glagolnik od uvideti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uviden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uvidévanje |
glagolnik od uvidevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvidéven |
1. ki dojema, razume razloge, potrebe, želje koga drugega in jih pri svojem ravnanju upošteva:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvidévnost |
1. sposobnost koga, da kaj jasno spozna, dojame:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvíjanje |
glagolnik od uvijati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvlačljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
uvòd |
1. kar naj privede, pripravi koga na tisto, kar bo sledilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
uvòz |
1. kupovanje blaga v drugi državi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvozíti |
1. kupiti blago v drugi državi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvréči |
uvŕžem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
uvremeníti se |
nav. 3. os., nar. zahodno spremeniti se iz slabega, nestalnega vremena v lepo, ustaljeno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvrstítev |
glagolnik od uvrstiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvŕščanje |
glagolnik od uvrščati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvrtan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
úvula |
anat. jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uvuláren |
lingv. tvorjen z jezičkom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uzakonítev |
glagolnik od uzakoniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uzakónjenje |
glagolnik od uzakoniti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úzda |
priprava iz brzde in jermenov, ki se da konju na glavo, da se lahko vodi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uzímiti |
agr. narediti, da pride kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uzímljenje |
glagolnik od uzimiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uzimovánje |
glagolnik od uzimovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uzimováti |
agr. delati, da prihaja kaj v stanje ali v prostor, ki omogoča, da se ohrani čez zimo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uzréti |
knjiž. zagledati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užalítev |
glagolnik od užaliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užalíti |
1. narediti, reči kaj, kar prizadene čast, ugled koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užáljenost |
stanje užaljenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užaloščênost |
stanje užaloščenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užaríti |
s segrevanjem povzročiti, da kaj začne žareti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
užítek |
1. občutek telesnega, duševnega ugodja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užitnína |
jur., do 1945 krajevni davek od prodaje tržnega blaga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užítnost |
lastnost, značilnost užitnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
užívanje |
glagolnik od uživati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
u... |
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje; predpona, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
v |
I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka vá-, 1. za izražanje usmerjenosti navznoter:; predl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vábec |
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privablja druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábljenica |
nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábljenik |
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábljenje |
glagolnik od vabiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vabljív |
ki vsebuje, izraža željo vplivati na koga, da pride kam:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vabljívost |
lastnost, značilnost vabljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábnica |
lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali; vabnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábnik |
1. lov. ujeta žival, navadno ptica, s katero se privabljajo druge živali:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vábovec |
etn. moški, ki vabi na gostijo ob poroki; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vádba |
glagolnik od vaditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vademékum |
knjiž. knjiga, publikacija, navadno majhnega formata, z osnovnimi, praktičnimi pojasnili o čem; priročnik, vodič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vádenje |
glagolnik od vaditi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vádi |
suha struga v puščavah severne Afrike, Arabije, ki se ob deževju napolni z vodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váditi |
1. s sistematičnim ponavljanjem gibov, dejanj prizadevati si postati sposoben čim hitreje, bolje opravljati kako dejanje, dejavnost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vadózen |
geogr. ki je nad stalnim nivojem podtalnice:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
váfelj |
gastr. navadno ploščato pecivo z vzorčasto površino in nadevom, skladanec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
váhnja |
zool. roparska morska riba s prisekano repno plavutjo in črno pego za prsnimi plavutmi, Melanogrammus aeglefinus:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vája |
1. glagolnik od vaditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vájen |
1. ki zaradi ponavljanja, pogostosti zna, je sposoben; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vájenost |
lastnost, značilnost vajenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vájevec |
sodelavec dijaškega lista Vaje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vájin |
1. izraža svojino dvojice oseb, ki ju govoreči ogovarja:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakánca |
knjiž. stanje po smrti navadno visokega cerkvenega predstojnika in pred nastopom novega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vákati |
oglašati se z glasom vak:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakcinácija |
glagolnik od vakcinirati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakum |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vakumiran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vakumski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vakuóla |
biol. s celičnim sokom napolnjen del rastlinske celice za odlaganje rezervne hrane, odpadnih snovi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
vakuumírati |
žarg. vakuumsko pakirati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vál |
1. izbočeni in vbočeni del vode, vodne gladine, nastal zaradi premika vode navzgor in navzdol:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valát |
igr. igra pri taroku, pri kateri je treba dobiti vse vzetke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
valdénz |
zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte v južni Franciji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valdiserski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
valdizerski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
valénca |
1. kem. število, ki pove, s koliko atomi vodika ali enakovredne količine drugega elementa se lahko veže atom kakega elementa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
valentinov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
84.299 84.399 84.499 84.599 84.699 84.799 84.899 84.999 85.099 85.199 
