|
ujalovíti |
knjiž. narediti koga jalovega, neplodnega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újčkanje |
glagolnik od ujčkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újčkati |
s premikanjem lastnega telesa gugati koga z namenom pokazati mu posebno naklonjenost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujédanje |
glagolnik od ujedati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujédanka |
um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje bakrene ali cinkove plošče omogoča črtno risbo; jedkanica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujédati |
1. ekspr. prizadevati si z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedljív |
1. nav. ekspr. ki si prizadeva z zlobnimi, ostrimi besedami prizadeti koga:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujedljívost |
nav. ekspr. lastnost, značilnost ujedljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujemálen |
lingv., v zvezi ujemalni prilastek prilastek, ki se v sklonu, številu {in spolu} ujema z odnosnico; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujémanje |
glagolnik od ujemati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujésti |
1. ekspr. z zlobno, ostro besedo prizadeti koga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujéti |
1. tekoč za kom, ki se hitro oddaljuje, prijeti ga, priti do njega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujétje |
1. glagolnik od ujeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujétnica |
ženska, ki ji je odvzeta svoboda gibanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ujétnik |
1. človek, ki mu je odvzeta svoboda gibanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ujétništvo |
1. stanje koga, ki postane, je ujetnik:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ujétost |
stanje ujetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újevski |
lingv. nanašajoč se na glas u:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újma |
knjiž. dogodek, pojav v naravi, ki povzroči veliko škodo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
újsati |
nar. ujčkati, gugati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ujúžiti se |
postati pod vplivom južnega vetra toplejši:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukalúpiti |
ekspr. narediti, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukalúpljati |
ekspr. delati, da kaj poteka po ustaljeni ali pogosto ponavljajoči se obliki:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukána |
kar se naredi, povzroči z namenom, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne bi dosegel tega, kar namerava, hoče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukániti |
namerno narediti, povzročiti, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne doseže tega, kar namerava, hoče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ukánjati |
namerno delati, povzročati, da kdo zaradi napačnega sklepanja, ravnanja ne dosega tega, kar namerava, hoče:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úkanje |
lingv. izgovarjanje glasu u namesto o:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úkanje |
glagolnik od ukati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ukanjevalski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
úkati |
1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukaznovrstičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ukazoválnost |
lastnost ukazovalnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukazovánje |
glagolnik od ukazovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukinítev |
glagolnik od ukiniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukínjanje |
glagolnik od ukinjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukinjen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ukinjevalen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uklánjanje |
glagolnik od uklanjati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklánjati |
1. knjiž. upogibati, pripogibati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukletênje |
glagolnik od ukletiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklétev |
glagolnik od ukleti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukléti |
po ljudskem verovanju s kletvijo povzročiti, da kaj izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklétje |
glagolnik od ukleti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklétost |
po ljudskem verovanju stanje ukletega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklòn |
1. glagolnik od ukloniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklonilen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uklonítev |
glagolnik od ukloniti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukloníti |
1. knjiž. upogniti, pripogniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uklonljívost |
lastnost uklonljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukòr |
strog opomin zaradi negativnega ravnanja, vedenja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukoreníniti se |
1. pognati korenine v zemljo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukorenínjati se |
1. poganjati korenine v zemljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukorenínjenje |
glagolnik od ukoreniniti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukorenínjenost |
stanje ukoreninjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukoríti |
knjiž. strogo opomniti zaradi negativnega dejanja, vedenja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukreníti |
narediti kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrèp |
kar se naredi v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrépanje |
glagolnik od ukrepati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrépati |
delati kaj v skladu s premišljeno odločitvijo za uporabo sredstev in načinov, ki se zdijo glede na okoliščine ustrezni za dosego zastavljenega cilja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukresáti |
v zvezi z ogenj, iskra s tolčenjem, udarjanjem s čim ob kaj trdega povzročiti nastanek ognja, iskre:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukréten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
ukrívljenje |
glagolnik od ukriviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrívljenost |
značilnost ukrivljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukročênost |
stanje ukročenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrojênost |
značilnost ukrojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrotítev |
glagolnik od ukrotiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukrotíti |
1. s svojim ravnanjem doseči, da se žival vede mirno, ubogljivo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukuléla |
muz. manjša kitara z dolgim vratom in štirimi strunami, razširjena zlasti na Havajih; havajska kitara:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ukvarjajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ukvárjanje |
glagolnik od ukvarjati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulán |
nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulánec |
nekdaj, zlasti v poljskem okolju vojak konjeniške enote v značilnem kratkem plašču in štirioglati kapi, oborožen navadno s kopjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulánka |
nekdaj, zlasti v poljskem okolju kratek plašč, navadno modre barve, z dvema vrstama gumbov, značilen za ulane:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulcinjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uleknína |
geogr. navadno manjša vdolbina v zemeljskem površju s položnimi nagibi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulékniti se |
ukriviti se, upogniti se navznoter v ledvenem delu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uléknjenost |
značilnost uleknjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úlema |
v muslimanskem okolju teolog in razlagalec prava:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
uležánost |
lastnost uležanega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
úlica |
1. načrtno speljana pot, zlasti za promet z vozili, znotraj kakega naselja, navadno s pločnikom ob straneh:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uličarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ulíti |
izdelati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulítje |
glagolnik od uliti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulítost |
stanje ulitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulívanje |
glagolnik od ulivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulívati |
izdelovati z vlivanjem staljene kovine, snovi v kalup, narejen po originalu:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uljé |
nar. gnojna razjeda {na koži}:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulmski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ulòm |
glagolnik od ulomiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulòv |
1. glagolnik od uloviti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulovítev |
glagolnik od uloviti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ulstrski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
último |
igr., pri taroku igra, pri kateri se mora napovedana karta izigrati v zadnjem vzetku:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
últra |
knjiž. ki v zelo visoki stopnji presega navadne, običajne lastnosti česa, skrajen:; prid. neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ultračist |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ultradinamičen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
últraetatístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
ultraevropski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ultrafiltracijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
ultrahiter |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
83.699 83.799 83.899 83.999 84.099 84.199 84.299 84.399 84.499 84.599 
