besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: G   zadetki: 71.699-71.798



pokončevánje  glagolnik od pokončevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokônčnik  pokončno nameščen podolgovat element:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokônčnost  1. lastnost, značilnost pokončnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokonferenčen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pokonflikten  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokoordinaten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pokòp  glagolnik od pokopati:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokopáč  nar. kdor {poklicno} opravlja dela v zvezi s pokopavanjem; pogrebnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokopalíšče  1. navadno ograjen prostor za pokopavanje mrličev:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokopáti  1. navadno z določenim obredom dati, položiti truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokriti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokopávanje  glagolnik od pokopavati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokopávati  1. navadno z določenim obredom dajati, polagati truplo ali pepel koga v zemljo in ga pokrivati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokópič  1. nar. prekmursko grobar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokorávanje  glagolnik od pokoravati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokóren  1. navadno z dajalnikom ki se podreja oblasti, gospostvu koga:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokorítev  glagolnik od pokoriti1:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokórnost  podrejanje oblasti, gospostvu koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokórščina  priznavanje oblasti, gospostva koga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokóstnica  anat. tanka plast močnega veznega tkiva, ki pokriva kost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokòt  zastar. istočasno skoteni mladiči; gnezdo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokovec  m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrájina  1. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
pokrajinotvoren  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokrajinskoekološki  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokrásti  drugega za drugim ukrasti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrepáti  nižje pog., ekspr. drug za drugim poginiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrèt  1. zastar. delovanje skupine, množice za dosego določenega cilja; gibanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokristjanjen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokristjánjenje  glagolnik od pokristjaniti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokristjanjevalen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokristjanjevánje  glagolnik od pokristjanjevati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrítje  glagolnik od pokriti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokriválo  vsak od izdelkov za pokrivanje glave:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrivan  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokrívanje  glagolnik od pokrivati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrívati  1. dajati, polagati na odprt del ustrezen predmet:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrížati  rel. z gibom roke ali predmeta narediti križ:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrókati  pog. krajši čas krokati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrómanje  glagolnik od pokromati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrónati  pog., v zvezi z ga 1. narediti neumnost, lahkomiselnost:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokropíti  v krščanskem okolju razpršiti kapljice blagoslovljene vode po mrliču:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokròv  1. zgornji del kake priprave za pokrivanje, zapiranje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrovítelj  kdor koga ščiti, varuje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokroviteljev  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokróvka  kovinski, navadno okrogel predmet, ki se rabi za pokrivanje {kuhinjske} posode:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokŕpati  1. drugega za drugim zakrpati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrsten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pokrstítev  glagolnik od pokrstiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrstíti  1. v krščanskem okolju drugega za drugim krstiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokrtáčiti  očistiti, pogladiti s krtačo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokúkati  1. nav. ekspr. pogledati, navadno skrivoma, pritajeno:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokukávati  nav. ekspr. večkrat pogledati, navadno skrivoma, pritajeno:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokuomintanški  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokúp  glagolnik od pokupiti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokupíti  drugega za drugim kupiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokurjen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
pokúsiti  dati v usta ali popiti, pojesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokúšanje  glagolnik od pokušati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokúšati  dajati v usta ali piti, jesti majhno količino česa za ugotovitev kakovosti zlasti glede na okus in aromo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokúšnja  1. ugotavljanje kakovosti živil zlasti glede na okus in aromo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokvalifikacijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pokvára  1. glagolnik od pokvariti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokvárjenost  značilnost pokvarjenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pokvarljívost  značilnost pokvarljivega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pól  1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, {zemeljski} tečaj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pól  1. izraža enega od obeh enakih delov; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polacetalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
poláj  bot. zdravilna rastlina z rdečkastimi ali vijoličastimi cveti v socvetjih, Mentha pulegium:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poláren  1. nanašajoč se na področje, ki leži severno od severnega in južno od južnega tečajnika:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polarizácija  glagolnik od polarizirati:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
polarizirajoč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
polárnik  1. geogr. vzporednik 66,5˚ severne in južne geografske širine; tečajnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polárnost  knjiž. 1. lastnost, značilnost polarnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polastítev  glagolnik od polastiti se:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poláščanje  glagolnik od polaščati se:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polavtokratski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pólavtomát  tehnična naprava, stroj, ki opravlja določene, bistvene faze dela brez človekovega sodelovanja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polbičev  prid., vir: I; povezave: najdi.si
polbirokratski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
polbližnjevzhoden  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pólbràt  1. moški v odnosu do otrok, s katerimi ima skupnega enega od staršev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pólcéličen  -čna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda
pólcilínder  trdo, zgoraj izbočeno moško pokrivalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
polcilindričen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
polciničen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pólčas  šport. vsaka od dveh, navadno z odmorom ločenih dob košarkarske, nogometne tekme:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
polčasen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
polčetŕti  -a -o; štev., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
poldemonski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
pólder  nav. mn., geogr. z nasipi zavarovan, {delno} osušen svet, ki leži nižje od morske gladine:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poldirekten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
poldnévnik  geogr. umišljen polkrog na zemeljski površini, ki povezuje {zemeljska} pola:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
poldomišljijski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
poldružinski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
poldupleksen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
poléči  1. drug za drugim namestiti se, spraviti se v vodoraven položaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poledenel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
poledenélost  lastnost, značilnost poledenelega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poledenítev  geol. prekritje kakega predela zemeljskega površja z ledeniki:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poledenodoben  prid., vir: N; povezave: nova beseda

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   71.199 71.299 71.399 71.499 71.599 71.699 71.799 71.899 71.999 72.099  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA