drúžbeniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Tudi vsebina družbeniške pogodbe ustanoviteljic občin (ustanovitveni kapital podjetja je deset tisoč evrov, delež vložka pa se je izračunal na podlagi števila občanov posameznih občin) se še usklajuje.
drúžbeništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
družbenoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoanalitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenoaplikativen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).
|
drúžbenoekonómski |
nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenofilozofski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Delo prof.dr. Andreja Kirna obsega tri težišča: filozofijo, sociologijo znanosti in tehnike ter družbenofilozofske razsežnosti ekoloških/okoljskih problemov.
|
družbenofinančen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na obali zanemarjamo alternativno kulturno udejstvovanje, s katerim razumemo tako delovanje, ki se ne podreja malomeščanskim družbenofinančnim špekulacijam, katerih naloga je zastiranje družbenih konfliktov in subtilno lakiranje družbene stvarnosti.
|
družbenojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
|
družbenokulturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
|
družbenolastninski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbenolastninska vizija upravljanja družbe je stvar preteklosti, morda tudi prihodnosti, nikakor pa ne sedanjosti.
|
družbenonraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če gre v družbi za prevladovanje silnic kontrarevolucije, konservativizma, mračnjaštva, bo tudi družbenonravna situacija ustrezala temu položaju.
|
družbenonravstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z družbenonravstvenega gledišča pa daje zelo značilno podobo mistično poveličevanje kreposti ubogega in hkrati pobožnega človeka.
|
družbenoosveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenoozaveščevalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proglas je družbenoozaveščevalno naravnana akcija Mladine, s katero na tretji strani vsake številke poskušamo opozarjati na posamezna družbena vprašanja.
|
družbenopatološki |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
družbenoprostorski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenoprosveten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
|
družbenosistemski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
|
družbenosocialen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družbenosocialno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi nepopolne prilastitve znanja, lahko posamezna podjetja potrošijo manj za pridobitev produkcijskega znanja, kot je to družbenosocialno zaželeno.
|
drúžbenost |
1. lastnost, značilnost družbenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbenostatusen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Biti po poklicu 'reklamni fotograf' danes pomeni več obvez in profesionalno-deontoloških imperativov, kot pa privilegijev na družbenostatusni lestvici.
|
drúžbenosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
družbenostrukturen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
|
družbenoureditven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
|
družbenozabaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
družboslóvje |
znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družbovalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izbrani glagol je bil za družbovalce, ki poznajo in z drugimi gojijo kulturo druženja na svobodnem ozemlju Metelkove, žaljiv.
|
družbovánje |
glagolnik od družbovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúže |
star., navadno kot nagovor zakonec:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúžec |
redko drugec, drujec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúženje |
glagolnik od družiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
druževanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je tudi namen našega druževanja, da več mladih sodeluje pri tem načrtu, in da imajo pri tem priložnost, da obiščejo Slovenijo, deželo svojih prednikov.
|
družínik |
v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družinin |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
družinskopolitičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družinskopraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Družinskopravna razmerja so zelo občutljiva in zahtevajo varovanje pravic posameznika.
|
družinskorodoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile.
|
družinskoterapevtski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
družítev |
glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
družljivosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
|
družmirski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
|
družno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
|
drúžnost |
knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕva |
razžagan in navadno naklan les za kurjavo:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
drvak |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ostanki mostiščarskih naselij v okolici Šentruperta, najdba drvaka pri Brezovici in skladi gline dokazujejo, da so tu še segali zalivi Panonskega morja.
|
drválnik |
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvárjenje |
glagolnik od drvariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvarničar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V glavah obeh "drvarničarjev" je že nov projekt.
|
drveč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
|
drvénec |
min. okamnina s kremenom prepojenega lesa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvênje |
glagolnik od drveti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvíšče |
gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvník |
gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvojédka |
redko hišna goba:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvolázec |
zool., v zvezi gozdni drvolazec afriška gozdna žival zajčje velikosti, Dendrohyrax dorsalis; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvosèk |
1. redko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drvóšec |
nar. gorenjsko del gozda z drevjem, primernim za drva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drzálnik |
gozd. orodje za drzanje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drzálo |
gozd. orodje za drzanje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕzanje |
glagolnik od drzati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dŕzati |
1. gozd. odstranjevati lubje in ličje z debla, ko ni muževno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drzina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sprednje kolo drzine sta pritrdila dva pedala, po enega na vsako stran, in zadovoljna ugotovila, da se da s takim dvokolesom prav dobro voziti.
|
drzn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. drzen: Sicer sm bla lani odlična, letos bom tudi in upam da bo matura kul, ane...sam zanima me če je bil kdo tok drzn in skenslal matko višjo raven al sm sam jz taka optimistka...
|
drznoločen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tam pa, kjer je cesta zavila z vaških polj v sotesko, se je odcepljal od ceste kolovoz, se zavihtel v drznoločnem kamnitem mostiču na drugo stran potoka in se vzpel do petsto korakov v breg, od koder je kakor vojak na straži gledalo nekaj belih poslopij čez obronek sem doli na cesto.
|
dŕznost |
lastnost drznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drznvraanovec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dobro bi blo tudi, če bi naredila skupine (drznvraanovci, grygondomovci...) da bi pri prispevkih vedl, od kod je kdo.
|
držan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nihče ne sme biti držan ne v suženjstvu ne v tlačanski odvisnosti; suženjstvo in trgovina s sužnji v kakršnikoli obliki sta prepovedana.
|
držánje |
glagolnik od držati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
držaun |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državen: Aja, precednikovu je pa tm kr naprej tolk, d jih zdej zmeri kr na carino pošlejo med navadn folk, pastejt dipartment se čist nč ne briga za zadevo, nš velepuslanik tm tko al tko sam golf špila pol pa Milan kr tko inkognito mal na šoping pa pu diplomco tm ene boge držaune šole pa na erodrmu al pa č je s pulcijskim čounom prveslou na roudajlnd pudpisuje ene zelene paperčke pa z modrimi učki zre u carinika: a me pstite not?
|
držáva |
1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
državca |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ma kaj turizem, fuzbal je naboljši ambasador. Slovenija mora samo zmagat na SP in vsi bodo vedel za to državco!!
|
državičin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Državica Ptičjestrašilna je bila ustanovljena 14. maja 1992. Zunanja državičina ureditev je kvadratna in notranja okrogla.
|
državlan |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljan: Pa še o državlanstvu: ne seri da se jim nč ne more - nedržavlana se da izgnat pa pika državlana pa (kot si pravilno ugotovu) nišans izganjat ...
|
državlanski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanski: Trenutno smo u šoli zbiral podpise za otroke u guatamali k so zginl med državlansko vojno...
|
državlanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Štos je v tem, da si državlanstva al pa druzga statusa niso uredil, ker te države niso priznaval.
|
državljánček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Meni je tudi logično, in tu me brez potrebe razsvetljuješ, da država hoče disiplinirane in zdresirane državljančke se pa z tem seveda ne strinjam.
državljanjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanski: Torej so tudi oni izrabili kolaboracijo z okupatorjem kot sredstvo v državljanjski vojni.
|
državljanjstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. državljanstvo: Državljanjstva so se nekaj časa delila levo in desno z lopato, dandanes pa ga ne morejo dobiti niti tisti, ki bi bili se kako upravičeni do njega, pa so zaradi razno raznih razlogov takrat "izviseli".
|
državljanskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Španska vlada želi delno zamenjati religijo z novim predmetom, ki bi ga imenovali "izobraževanje za državljanskost".
|
državljanskovojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripomba z državljanskovojnega stališča bi najbrž omenila dejstvo, da se tudi druga, poražena stran ni ravno izogibala morije med rojaki...
|
| | | |