|
drive |
m neskl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. angl.: Edino če hočeš une na photo locations slikat, pol pa rabiš v GT mode it tja, čeprav tut to rešim tako, da kje na progi obstojim med driveom pa tam posnamem kako still fotko (počekiri zadnje pri RX8 slikce - tam prot koncu kroga sem pod mostom obstal).
|
drkajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rekla je da mi bo odplesala striptiz, da rada pleše striptiz, če si ga moski, ki jo gleda drka, da jo rajca misel na drkajočega moškega.
|
|
drkalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ekhm ekhm...sm lih dons nove gume zadaj dal...tko da ne vem kako bo...hehehe, mogoče kakšn krog,,...tok da vidm kako je kej na drkališču, več pa ne...pardon, dirkališču...se opravičujem ...
|
drkaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo mu taka drkaška, samozagledana kritikanska jajca objavlja, pa še plačuje, po možnosti?!
|
|
drlèsk |
močen udarec, ki ga spremlja rezek glas:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drmóžje |
alp. suho listje in drobir, ki ga nanosijo zračni vrtinci visoko v gore:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕnast |
alp. porasel z nizko gorsko travo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drníce |
knjiž., redko, v zvezi drnice igrajo bliska se v daljavi; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnìč |
nav. mn., alp. šop, blazinica gorske trave na sicer golih tleh:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drnovškovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drnuljev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dróba |
petr. usedlina z drobci starejših usedlin in magmatskih kamnin; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobcan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako lahko izvemo kako in čemu takšne res drobcane napravice, lahko si ogledamo galerije slik ali pa se podučimo o rabi nanotehnologije v medicini, fiziki, ... ali o pravnih vprašanjih, ki jih zastavljajo spretno razporejeni atomi.
|
|
drôbcenost |
ekspr. lastnost drobcenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobčken |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Topla predjed: tudi tokrat njihova značilnost, drobčkeni njoki (seveda doma narejeno) v omaki tržiškega radiča.
|
|
drobeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
toda dragi moji kaj ste iskali / takrat na pozabljenih poteh od obale do obale / ob rtičih kjer se grebeni hladne vode / mešajo s hrepenenjem po soncu / drobečim se kos za kosom v zamolkle globine / jantarskega večera / kaj ste iskali na tistih poteh / razprostrtih ob boke neizprosnega pričakovanja
|
|
drobencljajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobílka |
gospodinjska priprava za mletje, drobljenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobirski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobítev |
glagolnik od drobiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobížkast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drobljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Proizvodni program: proizvodnja visokoogljičnih termično obdelanih abrazivnih sredstev (jekleni granulat okrogel in drobljen), proizvodnja nerjavnih abrazivnih sredstev (Cr granulat in CrNi granulat).
|
|
drobljênec |
grad. strojno drobljeno kamenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljênje |
glagolnik od drobiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobljívost |
lastnost, značilnost drobljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V resnici smo, ker smo drobneži, fleksibilnejši, vendar tudi občutljivejši glede pritiskov iz okolja.
|
|
drobníčiti |
ekspr., redko živahno se oglašati s kratkimi glasovi; drobiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnínar |
star. trgovec z drobnim, cenenim blagom; branjevec, kramar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnjarija |
ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoceličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravniki so ji 1995 odkrili drobnocelični žlezni rak na pljučih (pljučni adenokarcinom), ki se je razširil na jetra, trebušno slinavko, v trebušno votlino, na bezgavke in vranico.
|
|
drobnokoščičast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnokoščičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnokristaličen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnolamelen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drobnolistnat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ikre odlagajo na dno, v večjih akvarijih lahko tudi na drobnolistnate rastline.
|
|
drobnoluknjičar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Pycnoporus cinnabarinus - cinobrasti drobnoluknjičar - neužitna
|
|
drobnomolekularen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raziskovalci ob uporabi kemije, biologije, biofizike in računalniškega modeliranja določijo strukturo ciljnega proteina in nato tej ciljni molekuli oblikujejo prilagojeno specifično drobnomolekularno aktivno substanco z zdravilnimi lastnostmi.
|
|
drobnomrežast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: drobnomrežasta ogrinjalka
|
|
drobnonapiljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Plodov običajno ne razvijejo, če pa jih že, nimajo uporabne vrednosti. Kultivarji japonskih okrasnih češenj so v knjigah običajno opisani pri drobnonapiljeni češnji (Prunus serrulata).
|
|
drobnoploden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drobnoplodne sorte s češnjevo velikimi in okroglimi ali majhnimi hruškastimi plodovi ne zahtevajo posebnih gojitvenih naporov, zato pa na domiselno garniranem krožniku razvedrijo vsak poletni obrok.
|
|
drobnopodjetniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnoposesten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Včasih je tudi zaostanek strateška prednost, to velja predvsem za Slovenijo, kajti zaradi svoje zgodovinske drobnoposestne strukture v kmetijstvu, zaradi pestrega reliefa in tudi zaradi klimatskih pogojev Slovenija pač nikoli ni bila primerna za intenziven razvoj industrijskega kmetijstva in to je danes njena največja strateška prednost, če jo primerjamo s takoimenovanimi razvitimi državami v Evropi, ki imajo danes izjemno velike težave zaradi uničevanja prsti, erozije, zastrupljanja vodotokov, uničevanja biotske pestrosti, skratka, ta zaostanek je v bistvu strateška prednost.
|
|
drobnososedski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prav v istem zamahu ko protokapitalistična navlaka s svojimi korupcijami, aferami, kratkoročnimi bogatuni in visokostnimi klikami stavi pod vprašaj pravno državo, tako drobnososedska miselnost najde svoja identična branja tako v pismih bralcev kot v športu, črni kroniki in "na kulturi" - nacionalna shematika se v mediju šopiri kot črno-bel pav.
|
|
drobnosrčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drôbnost |
lastnost, značilnost drobnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnôta |
knjiž. lastnost, značilnost drobnega; drôbnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnotiren |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drobnozŕnatost |
lastnost, značilnost drobnozrnatega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drobnožilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napravljena je bila replantacija tričlenih prstov, ki so se kljub omrzlinam po večkratni ponovitvi drobnožilnih povezav rožnato obarvali.
|
|
drobnožívka |
nav. mn., biol. s prostim očesom nevidna, navadno enocelična rastlina ali žival; mikroorganizem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droboléti |
star. žvrgoleti, peti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobóvje |
1. organi v prsni in trebušni votlini:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínar |
ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínčar |
ekspr. kdor se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtínčarski |
ekspr. ki se poteguje, bori za malo pomembne stvari:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobtinčarsko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Majhnost (temeljni problem) ostaja: / država se z regijo sestaja. / Država pač širokopotezno / deluje: drobtinčarsko ustrezno.
|
|
drobtínčarstvo |
ekspr. potegovanje, boj za malo pomembne stvari:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drócniti |
ekspr., redko dregniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróčnik |
avt. drog pri motorju z notranjim zgorevanjem, ki prenaša gibanje z odmične gredi na ventil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
droid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sovražnikov je več vrst: Droidi (Navadni vojak, super droid in droid pajek), Geonosejani (navadni vojaki in eliti) in Trandoshani (Suženj, najemnik in super do zoba oborožen najemnik).
|
|
dròm |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Peli so mu moški, ženski in mešani zbori, z značilnim dromom in dvema visokima "tenorjema" in kratko razpotegnjenim melizmatičnim okraševanjem.
|
dromedár |
enogrbi velblod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dromidski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drómlja |
etn. ljudsko glasbilo z jezičkom, na katerega se brenka, držeč glasbilo med zobmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drómljati |
1. igrati na dromljo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dromotropen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Učinkovitost Verapamila se poveča pri povečani frekvenci aktivacije kalcijevih kanalčkov. Ima negativni kronotropni, dromotropni in inotropni učinek.
|
|
dromotropno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vendar ti kalcijevi antagonisti delujejo tudi negativno inotropno, kromotropno in dromotropno, zato se lahko pojavijo tudi stranski učinki (hipotenzija, kardiogeni šok).
|
|
dromski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dróplja |
velika stepska ptica z dolgimi močnimi nogami in dolgim vratom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drót |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. žica, drat: Kako boš kuhala kavo, če nimaš elektrike?" jo opomni gost. Vrla Mary se ne zmede: "Ma lohko je ostalo kej u drotah!!"
|
drótati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: To sem porajtu pri nas da dostkat velik perspektivnih bendov, ki recimo drotajo po garažah in imajo izreden potencial, da jim manjka enostavno te samozavesti in prepričanja, da lohka "rasfukajo" na sceni.
|
drózd |
redko drozg; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dróž |
-í; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V mojem kruhu razen kvasa, soli, tekočine, kakšnih semen in če se le da domačih drožev ni nič industrijskega.
|
drožénka |
žganje iz vinskih droži:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožìč |
drogec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drožíti |
redko z drogom poganjati splav ali čoln:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drpálež |
ekspr., redko kdor veliko dela, navadno namesto drugih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕs |
muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
|
|
drsalkar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Treba je pač nastaviti nekaj napadov, kup kombinacij za igro z več ali manj drsalkarji, obenem pa je moč posameznikom precej natančno določati stil igranja - celo to, v kateri del gola naj merijo.
|
|
drsalkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V trenutku je bila javnost seznanjena z vsemi podrobnostmi drsalkinega življenja.
|
|
drsálnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálo |
redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsanje |
glagolnik od drsati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsanka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tradicionalno je izdelovanje piščali, rogov, pisanic, drsank, pletenje košar in podobno.
|
|
dŕsen |
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsênje |
glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsína |
gladka ploskev, po kateri kaj drsi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
drsljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
|
|
dŕsnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsník |
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕst |
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drsteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drstênje |
glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstíti se |
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúj |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (drug): Če je to mišljeno zadnjnič, je vedu, da gremo na pašto, samo je meu druj dan mari izpit!!
| | | | | | |
53.701 53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 54.601 
