|
drážen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Avtor: Matjaž Sever, Andrej Bartolić ; Mentor: doc. dr. Samo Ribarič, dr. med., Acetilholinesteraza v električno draženi denervirani mišici EDL podgane
|
dráženje |
glagolnik od dražiti, delovati na organizem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražênje |
glagolnik od dražiti, zviševati ceno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drážestnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kadar pa mene zares pogreje, takrat si naj ženska svojo lepoto, dražestnost, ljubkost, seksualno privlačnost in druge atribute kar za klobuk zatakne.
|
drážica |
manjšalnica od draga1; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražílnost |
lastnost dražilnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražílo |
sredstvo, ki dražilno vpliva na organizem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Žvečilna guma je različnih oblik: kocke, kroglice, dražeji, palčke, cigarete, cekini, sadeži, mehki sadni bonboni pa so v obliki ploščic in v obliki večjih in manjših dražiranih blazinic.
|
|
dražiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na osnovi predhodnih znanj iz farmacevtske kemije in tehnologije in sinteze podatkov o posameznih tehnoloških operacijah, kot so sinteza učinkovin, ekstrakcija, granuliranje, tabletiranje, dražiranje, sterilizacija itd., predmet študente seznani s pogoji industrijskega oblikovanja zdravil, vključno z zakonodajo in industrijsko lastnino.
|
|
dražíti |
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražíti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej so tu nakupi učbenikov in študijske literature, ki se praviloma dražijo s stopnjo študija, knjižnice pa s slabim knjižnim fondom ne omogočajo izposoje literature vsem dijakom in študentom.
|
|
drážiti |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izvaja se 13 osnovnih tipov testiranja: testiranje snovi, ki dražijo oči, snovi, ki dražijo kožo, koliko snov penetrira v kožo, koliko draži kožo, fototoksičnost in fotosenzibilnost, mutiranje, akutna in kronična toksičnost, kancerogenost, vpliv na reprodukcijo, vpliv na prirojene hibe, ter testiranje končne učinkovitosti izdelkov.
|
|
dražljáj |
vpliv, spodbuda, ki povzroči reakcijo organizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljajen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dražljív |
1. ki deluje na organizem tako, da nastane reakcija:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljívec |
kdor koga draži, razburja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dražljívost |
lastnost dražljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕc |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Družba za raziskave v cestni in prometni stroki Slovenije: Dolgoletne sanje sodelavcev družbe DRC so se uresničile.
|
drčánje |
glagolnik od drčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕdra |
1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Počasi v zvočni prostor drsi zvok drdrajočega vlaka.
|
|
drdrajoče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripovedovano je drdrajoče in spet s celo vrsto čudnih naglasov.
|
|
drdralen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prek dna tega bobna so napete spirale, imenovane drdralne strune.
|
|
drdránje |
glagolnik od drdrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕdrast |
ekspr. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdráti |
1. dajati enakomerno prekinjane ropotajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdràv |
ekspr. ki hitro in mnogo govori:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drdrávka |
redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drédža |
rib. vlačilna mreža za lov rib in drugih živalskih organizmov z morskega dna; strgača, draga; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drèk |
1. vulg. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; blato, govno, iztrebki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekáč |
nizko 1. kdor prostaško, grdo govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drêkast |
vulg. umazan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekáti |
vulg. prostaško, grdo govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drekobŕbec |
1. govnač, govnobrbec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sem veter, / naj bom godec mehko - oble melodije / ali ob vrhovih smrek ječanje, / tožno, bridko... / Naj bom dremajoča sapa v krošnji / ali ostra burja na planoti... / Naj bom v tebi speča melodija...
|
|
drémalica |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drémanje |
glagolnik od dremati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dremaven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kako nas lahko poživi že glasovno ujemanje pridevnika in samostalnika v tretji dubleti: plamen - dremaven!
|
|
dremávka |
nar. zgodnja pomladanska rastlina z belimi cveti zvončaste oblike; zvonček; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dremolés |
nar. grm s suličastimi listi, belimi cveti v socvetjih in črnimi jagodami; kalina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drèn |
grm ali nizko drevo z zelo trdim lesom, drobnimi rumenimi cveti v kobulih in koščičastimi plodovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drenažirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druga zaščitena naravna vrednota - trstičje v Zg. Gaberniku - je prenehala fizično obstajati, saj je lastnik zemljišče drenažiral, preoral in ga uporablja kot njivo, kjer ima nasajeno koruzo.
|
|
dreniran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dreníranje |
glagolnik od drenirati; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drènj |
pog. množica ljudi, stisnjena na kakem prostoru; gneča:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drénjati se |
pog. stati ali s težavo se premikati v množici ljudi; gnesti se, prerivati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drénje |
redko drenovo grmovje ali drevje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drênje |
glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drénovje |
drenovo grmovje ali drevje; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drénovka |
redko palica iz drenovega lesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drepanocitoza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
anemija srpastih celic (drepanocitoza) - genetsko obolenje hemoglobina
|
|
drésen |
bot. rastlina s kolenčastimi stebli in skupinami drobnih cvetov, Polygonum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dresíranje |
glagolnik od dresirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dresíren |
gastr. s katerim se dresirajo jedi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréti se |
ekspr. oglašati se z močnim, neprijetnim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drétje |
glagolnik od dreti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevák |
preprost čoln iz enega debla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drévcast |
bot., v zvezi drevcasta vrba do pol metra visok alpski grmič s širokimi, spodaj modrikastimi listi, Salix arbuscula; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevenênje |
glagolnik od dreveneti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevenéti |
postajati negiben, tog:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dreveníti |
povzročati negibnost, togost:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevênje |
glagolnik od dreviti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésnica |
prostor, kjer se gojijo drevesne sadike:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésničar |
kdor goji drevesne sadike v drevesnicah:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevésničarstvo |
gojenje drevesnih sadik v drevesnicah:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevéšček |
pog. drevesce:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevíti |
1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drevnína |
1. gozd. lesna masa nadzemnega dela drevesa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drezajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drézanje |
glagolnik od drezati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drezína |
žel. manjše vozilo na motorni ali ročni pogon, ki vozi po tirnicah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drézniti |
dregniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drežáti |
nar. vzhodno 1. ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dréžica |
bot. mahu podobna rastlina s plazečimi se ali pokončnimi poganjki, Selaginella:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drežniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Drežnica: V sredo smo poročali o obnovi usada na cesti Drežnica Kobarid, ki je v drežniških vaseh povzročila veliko razburjenja zaradi večkratnih popolnih zapor ceste.
|
|
drežnjáti |
ekspr. godrnjati, sitnariti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhtavež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Tremiscus helvelloides - uhati drhtavež - užitna
|
|
drhtavka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vrsta gobe: Tremella mesenterica - rumena drhtavka - užitna
|
|
drhtávost |
značilnost, lastnost drhtavega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drhteč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Američani so zato ljudem, ki mislijo, da se njihov raskav in drhteč glas ne ujema z "novonategnjenim obrazom", ponudili t.i. voice lift ali lifting glasu, ki jim domnevno obljublja mladosten glas.
|
|
drhtênje |
glagolnik od drhteti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driáda |
v grški mitologiji nimfa, ki živi v krošnjah dreves:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríblanje |
glagolnik od driblati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríblati |
žarg., šport. voditi žogo z rahlimi sunki mimo nasprotnega igralca; preigravati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríbler |
žarg., šport. kdor preigrava, dribla:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríčanje |
glagolnik od dričati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríja |
medm., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po Dunajski cesti / je furati fajn, / so goste oštarije / pa kelnarce fajn. / Ti hojladrija, drija, drija, drija, drija drom, / ti hojladrija, drija, drija, drom, pom, pom.
|
drílati |
žarg. uriti ali učiti se z mehaničnim ponavljanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drìn |
posnema glas zvonca, strune:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dríska |
1. nenormalno pogostno iztrebljanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drístavec |
bot. vodna trajnica z različno oblikovanimi listi in iz vode štrlečimi socvetji v klasih, Potamogeton:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dristavičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izjemna pestrost in ohranjenost mokrotnih in vodnih površin v dolini desnega pritoka Ličence nudi življenjski prostor več živalskim vrstam, med katerimi sta tudi kačja pastirja dristavični spreletavec in veliki studenčar ter žaba hribski urh.
|
|
dristavka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gostolistna dristavka
|
|
drišti |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: yoga drishti (joga drišti) - jogijski vid
|
| | | |
53.601 53.701 53.801 53.901 54.001 54.101 54.201 54.301 54.401 54.501 
