|
dnevnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dnevnína |
nekdaj plačilo za delo enega dne:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnevnoaktualen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dnevnoinformativen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dnevnonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odsedel je bil svoje, se vrnil v sobo, odgrlil svoj dnevnonočni spev, zanj razbral besedilo iz črk, ki jih je imel skrbno izpisane v prostoru stražarnice, ki je gledala na sever, pod prst, si še skrbno zabeležil vse zaznano, še posedel, pa je že zaslišal prav čmrkotno oglašanje, ki mu je znalo kaj slediti.
|
|
dnevnooperativen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dnevnosoben |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dnína |
delo na kmetiji, ki ga opravlja najet delavec, plačan na dan:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dnína |
nar. večja valovita dolina v gorah:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dninarjev |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Moškega, ki pestuje v kuhinji dojenca, dninarjevega brata, hišnega gospodarja, odpeljejo pred cerkev.
|
|
dnipropetrovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dníšče |
redko spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini; dno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dó |
muz. solmizacijski zlog, ki označuje ton c ali prvo stopnjo v lestvici; m neskl., m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doajen |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doakademski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
doaklimatizirati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na začetku snega (cca. 6200 metrov) se je Uroš odločil, da se bo doaklimatiziral kar leže, jaz pa sem še kakšno uro in pol rinil po ledeniku, ki tvori zahodno ramo Patibare.
|
|
doanketiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po 17. 4. se je se izvajalo doanketiranje (do 10 telefonskih klicev za nedosegljive številke) vseh že vključenih anket.
|
|
dobáva |
oskrba kupca z naročenim blagom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobáviti |
oskrbeti kupca z naročenim blagom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobavljalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najstnica je kmalu podpisala več večmilijonskih pogodb z dobavljalci športne opreme in s tem postala njihova vodilna manekenka.
|
|
dobavljalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Orodja namenjena proizvajalcem multimedijskih tečajev namenjene opreme, neodvisne od dobavljalne infrastrukture (CD-ROM, WWW, interaktivna TV, itd...) lahko prilagodljive jeziku, kulturi in učnim načrtom različnih ciljnih skupin.
|
|
dobávljanje |
glagolnik od dobavljati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobávljati |
oskrbovati kupca z naročenim blagom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobavljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobavljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obenem bi služili za izpopolnjevanje muzejskih zbirk, za dobavljenje potrebnega materijala šolam in posameznim raziskovalcem tudi v inozemstvo.
|
|
dóber |
1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doberdobski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Doberdob (Italija): Novonastala doberdobska hranilnica se je morala kaj kmalu soočati z raznimi težavami in problemi.
|
|
dobermanka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poleg hrtov, smo na delu videli tudi siciljanskega hrta - cirnecco'dell etna, češkoslovaškega volčjaka, par avstralskih ovčarjev, dobermanko, zlato prinašalko in airdale terierja.
|
|
doberšen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobesedno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... vdajali njegovim poželenjem: različice, ki jih povzema prevod: vdajali (oz. dobesedneje bili poslušni) ...
|
|
dobesédnost |
lastnost, značilnost dobesednega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobesilat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdravila ne smete jemati, če ste preobčutljivi za kalcijev dobesilat, lidokain ali katerokoli drugo sestavino zdravila.
|
|
dobetoniranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odstranjevanje betona in dobetoniranje novega segmenta voziščne plošče bi bilo potrebno delati pod popolno zaporo objekta.
|
|
dobetonirati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Gibke trakove, ki zlahka sledijo poljubni površini stika, prilepimo ali (še) pribijemo po sredini stika, ki ga nato dobetoniramo.
|
|
dobičkanôsnost |
lastnost, značilnost dobičkanosnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobičkažêljnost |
lastnost dobičkaželjnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobičkonôsnost |
lastnost, značilnost dobičkonosnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobičkoven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobičkovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Povečali sta se gospodarnost delovanja in stopnja dobičkovnosti.
|
|
dobítek |
1. denar ali predmet, dobljen v igri na srečo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobíti |
1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobítnik |
kdor dobi dobitek, nagrado ali odlikovanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobívanje |
1. glagolnik od dobivati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobívati |
1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobjanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dóbje |
star. hrastov gozd:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dobljen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Slovenski košarki tako ali tako ni nč dnarja vloženga in če ni nč vloženga, ne bo nč dobljenga.
|
|
dobljív |
redko dostopen, dosegljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tjaša Miklič Raba slovenskih glagolskih oblik v luči časovnosti, dobnosti, vidskosti in naklonskosti
|
|
dobojski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dóboš |
gastr., v zvezi doboš torta torta iz tankih plasti biskvitnega testa s karamelno glazuro:; neskl. pril., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóbovje |
star. hrastov gozd:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrikajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda ko jih začne zasliševati in jih vidi, ponižne, tresoče se, priliznjene, dobrikajoče se, pridkane, kako se nič, čisto nič ne spominjajo svoje arogance, ki jim jo je dala oblast, ga mine veselje.
|
|
dobríkanje |
glagolnik od dobrikati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríkavost |
lastnost dobrikavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrín |
agr. krompir domače sorte s svetlo rumenim mesom, odporen zlasti proti raku; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríti |
nav. 3. os., star. biti všeč, ugajati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrleveški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrla ves: Zgodovinar Singer je postavil nastanek libeliške župnije med leta 1132 in 1154, ker je Peregrim ali Pilgrin dne, 20. 10. 1154 izročil Libeliče samostanu korarjev (vrsta avguštinskih menihov, ki so hodili molit na Koroško v Dobrlo ves). V njihovi lasti je ostala vse do leta 1606, ko so dobrleveški samostan prevzeli jezuiti.
|
|
dobrliveški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrla ves: Po tej sodbi, ki je bila zadnja v dobrliveški graščini, pa ljudje še dolgo niso mogli pozabiti, kako so se gospoda zagledali v prelestno Metino telo; nikdar baje še niso videli tako lepo izoblikovanih nog, tako bele kože in tako zapeljivega čara.
|
|
dobrniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dobrnič: Stalni vikar v Krašnji (Craexen) se 21. januarja 1341 imenuje Otokar Blagoviški, ki je bil obenem tudi župnik dobrniški in mengeški ter naddiakon Kranjske in Marke.
|
|
dobrnski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobrnški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobrobít |
knjiž., redko, s prilastkom blaginja, blagor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrobít |
knjiž., s prilastkom blaginja, blagor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrobiten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobrobitnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In ne nazadnje so simbolne geste, ki kažejo na to politizacijo, kajti povsod, kamor je vodstvo Planinske zveze šlo v zadnjem času, vsem ministrom Vlade R Slovenije, ki so v državnem zboru prisegli, da bodo delali za dobrobitnost vseh, je prineslo Zlati častni znak PZS, kot naš največji simbol, kot simbol za katerega moramo v naših društvih delovat več desetletij.
|
|
dobročúden |
redko ki je dobre, blage čudi, narave:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodéjen |
1. ki dobro, ugodno deluje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodéjnost |
lastnost, značilnost dobrodejnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodelniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobrodelujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugače pa, moja malenkost je kvečjemu fiktivni Bolgar s slovenskim potnim listom, in kar precej let je že minilo odkar sem si kupil enosmerno vozovnico in se preselil iz Dežele v ene duši in srcu bolj dobrodelujoče kraje, tako da, če sem v svoji majhnosti in nepomembnosti resnično lahko razlog, da si si zaželel migracije, lahko mirno vržeš sidro nazaj v vodo.
|
|
dobrodôšel |
1. čigar prihoda je kdo vesel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodôšlica |
slavnosten sprejem ob prihodu gosta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodúšnost |
lastnost dobrodušnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrohitnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za tiste dobromisleče bi to dejanje pomenilo resni dvom o njegovi taktnosti in dobrohitnosti medtem, ko bi pa za njegove strastne kritike pomenilo nezaslišan zločin in posiljevanje.
|
|
dobrohôtnost |
lastnost dobrohotnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrojedski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobromisleče |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In dejal je dobromisleče: "Truden si. Pa tudi pot izdela. Par korakov boš že še stopil. Vsaj oddahneš se lahko pri meni. Ni več daleč. Koj za gozdom sva doma."
|
|
dobronamérnost |
lastnost dobronamernega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrorasten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med slaborastnimi in dobrorastnimi tekači je bilo v gornjem primeru kar 35 kg razlike.
|
|
dobrosituiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali razno razni konventi zbirajo in predajajo v rejo esposite oz. organizirajo porode anonimnim dobrosituiranim ženskam oplojenim od napačnega moškega v zameno samo za dobro ležišče v nebesih?
|
|
dobrosŕčen |
ki je dobrega srca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrosŕčnost |
lastnost dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrostoječ |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobróta |
1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotljívost |
lastnost dobrotljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nek bogat dobrotnež se je odločil zgraditi jim skupno bolnišnico.
|
|
dobrotopen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Topnost (v g/100g pri 20°C); npr. voda: dobrotopno
|
|
dobrotvóren |
knjiž., redko dobrodejen, blagodejen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovíta |
bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobrovóljnost |
lastnost dobrovoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobroznan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pozdrav iz dobroznanega in neimenovanega.
|
|
dobrunjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dobski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Dob: V dobi interneta se spodobi da imamo tudi dobski gasilci svojo internetno stran in to kar pravkar gledate so njeni začetki.
|
|
dobutamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takojšnji ukrepi pri šoku so infuzija tekočin in infuzija kateholaminov (dobutamin, noradrenalin) v veno glede na vrednosti sistemskega arterijskega in polnitvenega tlaka ter srčnega indeksa ter vzročno zdravljenje.
|
|
dóc |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Moram pa tole rečt: medtem ko sem dogodke nabiral skup, sem najprej ostal brez docov (kar je blo pomembnega pa ni blo na netu), ki mi jih je nekaj poslal urednik dnevnika online, nakar sem opustil delofax (neušeč pdfji) , do konca mi je ostal le 24ur, ko sem ugotovil da tisto, kar povedo kar šteje pri dnevniku ob 7:15 ne napišejo na net, vsaj ne v arhiv, sem opustil tudi tega.
|
docènt |
univerzitetni predavatelj, za stopnjo nižji od izrednega profesorja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
docíranje |
glagolnik od docirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
docírati |
1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
52.901 53.001 53.101 53.201 53.301 53.401 53.501 53.601 53.701 53.801 
