|
čístosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: A kako se vrniti k prvotnemu meščanstvu - če hočete, k Rousseaujevemu nedolžnemu divjaku, k otroku, ki ga je francoski moralist dajal v središče svoje vzgoje v Emilu in ki je drugo ime za čistostno stanje predpostavljene človeške pradružbe -, ko pa to vrnitev kot pristno in realno onemogoča celoten materialni in duhovni razvoj zadnjih dveh stoletij?
|
čistôten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
čistún |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sicer se izredno nerad spuščam v slovnične debate, ker: prvič, nisem nikakršni jezikovni čistun ter ga sam pogosto serjem in drugič, ker se skoraj vedno razvijejo v 'flame-war'.
|
čistúnski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Same čistunske in shinavčene privoščljivke v uradniški pozi, nikoli na divanu, nikoli pri mizi: važne, velevažne osebice in njih moške osebe v ozeblosrčnem pretvarjanju, le da skupaj gonijo svoje.
|
číščenje |
glagolnik od čistiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Ko brezkontaktno kartico (H4002) postavimo v domet čitalnega mesta (6 cm), se koda v trenutku prenese v osebni računalnik, kar signalizira čitalno mesto s kratkim piskom.
|
čitálnik |
elektr. del elektronskega računalnika za branje informacij na preluknjanih karticah ali trakovih; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
čítanje |
glagolnik od čitati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čítati |
1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede; brati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čitljívost |
lastnost čitljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čítluk |
zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívčija |
zgod. kmet, zakupnik čitluka; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivčív |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívk |
posamezen glas pri čivkanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkanje |
glagolnik od čivkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čívkati |
oglašati se s kratkimi, visokimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čivkljanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Že res, da si bo Nova revija med sabo delila denar, saj je bilo tudi za potne stroške dr. Dimitrija Rupla, slovenskega ministra za zunanje zadeve, da se je olasil v ljubljanski Cankarjev dom toda črke ne objavi Nova revija tistim, ki so bili žrtve bivšega režima in se ne strinjajo kar tako z navržki bonbonastih floskul ali celo za nameček s kašnim Brvarjevim slavohlepnim čivkljanjem.
|
|
čivkljati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za konec le še za vse pretirane občutljivce pomirjujoč podatek, mil-hiji na mizi pravzaprav sploh nič ne cvilijo, kot nekateri pričakujejo, kvečjemu malo in še to res zgolj komaj slišno čivkljajo.
|
|
čívkniti |
1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížek |
zool. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene barve, Carduelis spinus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížem |
nav. mn., star. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čížma |
nav. mn., nar. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člán |
kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
članarína |
obvezni denarni prispevek članov društvu ali organizaciji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
članarinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vratarsko poročilo:»189 obiskovalcev plačalo 83.570 SIT in 10.000 LIT članarine. Uf. Darko pere, Milica če Ferarija. Ma. Štiri in čez, A. in M. pomivata, Dado tudi, ga pa sere vmes. Zvočnike in p.p. mizo notri dala....Dado dobil 15.000 iz članarinskega svežnja.«
|
|
člankič |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mogoče bi ti tale člankič kako pomagal: ...
|
|
članov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
člén |
1. del, ki se veže z drugimi v celoto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
člének |
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člénica |
lingv. členek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členítev |
glagolnik od členiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji umetnostnozgodovinski diplomski
nalogi).
|
|
členjača |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slanoljubne rastline ali halofiti so rastline, ki uspevajo samo na slanih tleh. Na Sečoveljskih solinah so takšne morski oman, navadni osočnik, grmičasta členjača, sinjezeleni členkar, lobodovec, obmorska nebina in še veliko drugih.
|
|
členjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vertkalni blok je členjen, visok pr. 5,50 m, spodnji in zgornji del sta kvadratnega, srednji pa je sekstaedernega tlorisa, izvedenega iz opisanega kvadratnega tlorisa.
|
|
člénjenje |
glagolnik od členiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člénjenost |
1. knjiž. lastnost členjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na koncu ugotavlja, podobno kot M. Snoj načelno v uvodu, da problem ni dokončno rešen, saj je členkovska besedna vrsta sintaktično heterogena »in je potrebno še raziskati, če vse te skupine res sodijo skupaj«.
|
|
členonóžec |
nav. mn., zool. živali s členastim telesom in členastimi nogami, Arthropoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členovít |
ki kaže neravne, vijugave obrise:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
členovítost |
značilnost členovitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
|
človéčenje |
glagolnik od človečiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človečnják |
nav. mn., antr. človek in človekovi predniki ter njegovi izumrli najožji sorodniki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
člôvek |
1. bitje, ki je sposobno misliti in govoriti:; m ed. in dv., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
človékinja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Vsak človek, vsaka človekinja svojega, in vse te zasebne religije bodo enako pomembne in enako nepomembne hkrati - ubrano s pomembno nepomembnimi kulturami v ozadju. Anything goes!
|
človekolík |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Zazdela se mi je bližja našemu današnjemu občutju sveta in celotnega vesoljnega prostora kot na primer Leonardova risba Človeka, Anthroposa, ki s svojimi proporci zarisuje in ki naj bi nemara celo določal geometrijo kroga in kvadrata bližja tudi od čudovitih podob Rafaelovih človekolikih angelov, ki so jim nebeške perutnice nataknjene naravnost na zemeljska pleča.
|
človekoljúb |
knjiž. kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
človekoljúben |
knjiž. ki ima namen pomagati ljudem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človekoljúbje |
knjiž. ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človekoljúbnost |
knjiž. lastnost človekoljubnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
človekvolk |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Beseda volkodlak (werewolf) je kombinacija starih saksonskih besed "wer", kar pomeni človek in volk "wolf" - človekvolk oz v angleščini manwolf.
|
|
človeško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... "Predragi piščanci, / če ste že taktični, / bodite še praktični, / ne bodite zaspanci, / v resničnost se zbudite, / v dejstva oči uprite / in odslej govorite / le dostojno človeško, / to se pravi nemško, / jezik italijanski, / francoski ali španski, / predvsem pa angleški- / res angelski, nebeški. ...
|
|
človeškolevji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... toda če skušamo misliti poistenje leva in človeka v neskončno »zaviti« istosti Kuzančevega absoluta, in se pri tem ne sprijaznimo z zgolj metaforično rabo besed ‘lev’ in ‘človek’, marveč imamo v mislih resničnega leva in resničnega človeka, bitji iz mesa in krvi, potem njunega onstranskega poistovetenja nikakor ne moremo razumeti, vsekakor veliko težje kot sovpadanje minimuma in maksimuma, dveh abstraktnih filozofskih pojmov, kajti sovpadanje leva in človeka bi si morali predstavljati, predočiti v »videnju«, kar pa tu, na naši strani »zidu«, nikakor ne gre, kolikor se ne zadovoljimo z nekim fantastičnim človeškolevjim mešancem.
|
|
človeškov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. človekov: Negotovost je najbrž eno najbolj mučnih človeškovih čustev.
|
|
čmeren |
prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmòk |
posnema zamolkel glas pri udarcu ali padcu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čmokajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spredaj in zadaj zastražene z oboroženo partizansko stražo so s povešenimi glavami kot največje hudodelke sledile čmokajočim stopinjam partizanov pred seboj.
|
|
čmokáti |
redko dajati cmokanju podobne glasove; cmokati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čobódra |
slabš. 1. gosta, tekoča zmes:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čòf |
posnema zamolkel glas pri padcu, udarcu:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofánje |
glagolnik od čofati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čofotánje |
glagolnik od čofotati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čófta |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Od Dolgih njiv proti Jezerskem je nekje sicer prava 'čofta', zato nikar ne stopajte po deskah - drsi, vendar se splača to progo 'prelaufat'.
|
čoháti |
1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čohljáti |
narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokátost |
lastnost čokatega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokéta |
zool. močvirska ptica selivka, podobna kljunaču, Gallinago media; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čokoladiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
POMOČNICA SLAŠČIČARKE (RAZNA DELA V PROIZVODNJI KEKSOV - ČOKOLADIRANJE, SESTAVLJANJE, PAKIRANJE...) - M/Ž; Določen čas 12 mes.; delovne izkušnje: 1 leto; vozniški izpit kategorije: B; ostali pogoji: ...
|
|
čokolatinček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Toda ko enkrat njene čokolatinčke degustirajo, se vse spremeni - notranje se osvobodijo, srca zapojejo, libido poskoči, nestrpnost izgine, dogme in kompleksi sprhnijo, med njih zaplavajo sreča, bratstvo in sprava, svet se odpre.
|
|
čokolešnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
No, ja... hladen čokolešnik tudi meni ni kej, hladnega piščanca tudi ne jem, sladkih sokov tudi nimam rada, ostalo pa pri meni gre skozi.
|
|
čokolino |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko uporabimo kartonasto škatlo, v kateri je bil riž, čokolino ali kaj podobnega.
|
|
čólek |
-lka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: nar. (človek): Ej ti si pa res pravi cigan ko si na lesni u sloven graco delo pravi čolek si biv js sm ti stal ob strani ko si še u prevalah biv pa ringlšpil ste meli pa u prikolici ste živeli zdaj ko pa si slaven pa me ne poznaš več vidim da ti je dnar stopo u glavo pizda.
|
čolnárjenje |
glagolnik od čolnariti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | | | | |
50.601 50.701 50.801 50.901 51.001 51.101 51.201 51.301 51.401 51.501 
