|
čêlovnik |
les. del hloda, ki se odžaga ali odseka pri čeljenju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čelski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čémaž |
bot. gozdna rastlina z belimi cveti v kobulih, ki diši kot česen, Allium ursinum; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čemažev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čembalíst |
muz. kdor igra čembalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čembalístka |
muz. ženska, ki igra čembalo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čémbalo |
muz. glasbilo, pri katerem ob udarcu na tipko kovinski jeziček brenkne ob struno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
čemênje |
glagolnik od čemeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čemerika |
ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čemérnost |
lastnost čemernega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
čeméti |
1. negibno, tiho sedeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čemšeniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Čemšenik: Zagorje ob Savi pravzaprav ne leži ob imenovani reki, temveč ob Mediji, ki priteče spod Kolovrata in se ji pridružijo še moravška Drtijščica, trojanska Orehovica in čemšeniška Kotredeščica.
|
|
čémž |
bot. grm ali drevo z dišečimi belimi cveti v visečih grozdih; čremsa; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čenčánje |
glagolnik od čenčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čenčáti |
ekspr. 1. vsebinsko prazno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čenčávost |
ekspr. lastnost čenčavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čèp |
šport. stoja na zelo skrčenih nogah; čepenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čépec |
zlasti v ruskem okolju, nekdaj glavi se prilegajoče žensko pokrivalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čepênje |
glagolnik od čepeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čepéti |
1. stati na zelo skrčenih nogah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čepinja |
ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čépljec |
bot., navadno v zvezi beli čepljec visoka rastlina gorskih travnikov z belimi cveti v grozdih; zlati koren; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čépnica |
les. žaga za izdelovanje čepov; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čepovanski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čepràv |
v dopustnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči:; vez., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
černíd |
na Goriškem, Gradiščanskem in v Trstu, nekdaj vojak kmečke vojske, vpoklicane za obrambo mest:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
černobilski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
černozjóm |
geogr. zelo rodovitna črna stepska prst:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
černozjomski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
červarski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Červar (Hrvaška): Malo pred 21. uro je bilo v Červarju mirno in spokojno, pred červarsko marino pa se je gnetlo 17 jadrnic, ki so čakale na štartni znak prve etape.
|
|
česálo |
1. vet. glavnik za česanje grive in repa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česánje |
glagolnik od česati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česánka |
tekst. preja iz česanega prediva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česáti |
1. urejevati, gladiti z glavnikom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čêsen |
začimbna rastlina z dolgimi ozkimi listi ali njeni iz strokov sestavljeni podzemeljski deli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
česljáti |
česati v kratkih potegljajih:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česmínov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Pod gredami, ki so že sredi smrečja nad našo vasjo, najde pod česminovim grmom babico.
|
česnáč |
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česnánje |
glagolnik od česnati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
česnáti |
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čést |
knjiž. pogost, pogosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čestítanje |
glagolnik od čestitati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čestítati |
izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čestítka |
nav. mn. izraz veselja komu ob pomembnem dogodku, uspehu:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
često |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pogosto: To velja zlasti za kultne stavbe; ker pa je bila civilna oblast v prenekaterih družbah tesno povezana z religijo, so bile podobnim pravilom često podrejene tudi upravne stavbe in včasih celotni naselbinski kompleksi.
|
|
čéstokrat |
knjiž. mnogokrat, pogosto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čèš |
za uvajanje subjektivno podanega govora ali misli; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češárek |
storž {iglavcev}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čêšelj |
1. vet. glavnik za česanje grive in repa; česalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češeríka |
anat. žleza z notranjim izločanjem v velikih možganih; epifiza; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čéškomorávski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
češkoslovenski |
gl. češkoslovaški; prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
češkoslovenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V drugi četrtini 7. stoletja so dravograjski Slovenci živeli v svobodni češkoslovenski Samovi in Valukovi plemenski zvezi, nato stoletja dolgo v samostojni kneževini Karantaniji.
|
|
čêšljast |
podoben češlju, glavniku:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češljáti |
razčesavati ali trgati v pramene:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češmín |
trnat grm z rumenimi cveti v grozdih ali njegove živo rdeče jagode:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češmínje |
češminovo grmičevje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češmínovec |
sok iz češminovih jagod:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češmínovka |
nav. mn., bot. trnati grmi s cveti v grozdih in z drobnimi jagodami, Berberidaceae; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čéšnja |
sadno drevo ali njegov dolgopecljati okrogli koščičasti sad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
češnječas |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Peta je knjiga pesmi Maje Štromar Že česnječas, katere predstavitev smo imeli v Pretorski palači v Piano nobile.
|
|
čéšnjevec |
žganje iz češenj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češnjiški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Češnjice: Ključarji češnjiške cerkve Marko Zajc, Gregor Pogačnik in Luka Vudina so 28. marca 1648 kupili desetino od žita in prirastka pri živini v Poljanah, od kmetije v Selcah in od kmetije v Hrastju.
|
|
čéšplja |
sadno drevo ali njegov modri jajčasti koščičasti sad; sliva:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čéšpljica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če kdo najde rimo, mu bom jaz nastavila pravo slovensko dišečo češpljico za nagrado.
|
češúlja |
1. več cvetov gosto skupaj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
češúljek |
nar. dolenjsko majhen grozd:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četáš |
zgod. pripadnik prostovoljne srbske vojaške organizacije, ki se je borila proti okupacijskim oblastem pred prvo svetovno vojno:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čétništvo |
delovanje ali gibanje četnikov; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četovánje |
glagolnik od četovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četŕtdnéven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
četrtinjenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vzorec mehansko ali ročno dobro premešamo. Razdelimo ga na dva enaka dela (če je mogoče, uporabljamo postopek četrtinjenja).
|
|
četrtníca |
nar. gorenjsko četrt mernika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtolétnik |
redko dijak ali slušatelj četrtega letnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtoobtožen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtoobtoženi |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtopostavljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtorazreden |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtostopenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Četrtostopenjska ličinka je v razvoju omenjene ogorčice najpomembnejša, ker je v neugodnih življenjskih razmerah sposobna preiti v anabiozo in tako prenesti celo morebitno izsušitev življenjskega okolja.
|
|
četrtošólec |
učenec četrtega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtošólka |
učenka četrtega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrtotoženec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Napačni so tudi zaključki prvega sodišča, da je četrtotoženec ravnal z eventualnim naklepom.
|
|
četrtouspešen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtouvrščen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtouvrščena |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtouvrščeni |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
četrtrazvit |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sam sem bil neposrena priča dogodkom pred vrati četrtrazvite polopice, vendar se kot priča nisem javil policiji, ker vsi vemo, česa je zmožna propaganda.
|
|
četŕttón |
muz. četrtina celega tona:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četrturaden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V režiji sosednjih klubov in našega smo ponovno naredili nekakšen četrturaden košarkarski turnir v 5na5na2koša.
|
|
četrtvalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Impedanca lihega mnogokratnika četrtvalne linije: Z = (Zo * Zo) / Zb
|
|
četŕtzemlják |
jur., nekdaj lastnik četrtine grunta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverína |
zastar. četverovprega; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četvérka |
biblio. velikost grafičnega dela z višino od 25 do 35 cm; kvart:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četvérnica |
nekdaj veriga, s katero se zapreže prednji par volov pri oranju s četverovprego; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četvérnik |
nekdaj drog, ki se pri oranju z volmi pripne za jarem in plužne, navadno pri četverovpregi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četverokápnica |
arhit. streha s štirimi nagnjenimi ploskvami za odtok vode; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
četveroknjižje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temeljno dogajanje zadeva kmečko rodovino Trlepov iz Malega Gabra pri Stični, na kar usmerjata tudi podnaslova osrednjih dveh knjig četveroknjižja: Stiški svobodnjak in Stiški tlačan.
|
|
četverokótnik |
geom. lik, ki ima štiri kote:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
četveromeja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Mala Nedelja se nahaja v bližini četveromeje občin Ljutomer, Ptuj, Ormož in Gornja Radgona, ob lokalni cesti Ljutomer - Ptuj, na nadmorski višini 230 m.
|
|
četveronóžec |
žival, ki ima štiri noge:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
50.401 50.501 50.601 50.701 50.801 50.901 51.001 51.101 51.201 51.301 
