|
cvíčkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Od tod pa do rodnih Arnovih sel, na drugi strani Save, na oni strani Krškega in Libne, se razteza vinorodna, kisla, cvičkova dežela.
|
cvík |
nekdaj hazardna igra z dvaintridesetimi ali dvainpetdesetimi kartami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvikar |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvíkati |
nekdaj igrati cvik:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvíker |
nav. mn., pog. naočniki, ki se pritrdijo na nos; ščipalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
cvileč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vedno sem imela občutek, da imam ful visok in cvileč glas, pa sploh ni tko.
|
|
cvílh |
nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
cvílimóžek |
knjiž. igrača, navadno v obliki možička, ki pri stisku zacvili; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvíliti |
1. oglašati se z zelo visokim glasom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvíljenje |
glagolnik od cviliti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
cvíren |
pog. sukanec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvírnat |
pog. ki je iz sukanca; sukančast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvírnati |
pog., ekspr. teči, bežati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvokotáti |
dajati nizke, zamolkle glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčalec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Širjenje centralnega ljubljanskega smetišča proti Barju lahko v enem letu zbriše sloko iz seznama gnezdilcev, populaciji kobiličarja in cvrčalca pa zmanjša do komaj zaznavnih številk.
|
|
cvrčálen |
zool., navadno v zvezi cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčalka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med visoko travo niso redke istrske cvrčalke (Metrioptera kuntzeni), endemične dolgotipalčnice, prvič opisane na podlagi primerkov z Učke, najvišje istrske gore.
|
|
cvrčálo |
zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčánje |
glagolnik od cvrčati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčáti |
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrčav |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takšna Lolita, ki za povrh po dolgem času v tem prostoru spet podaja cvrčavo bluesovsko občutenje (vsaj v tanovem komadu "T'Nou"), s tonom, zvenom, ne s predpisano in prekodirano formo, pa je potem povsem druga pesem.
|
|
cvrčeč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jaz, izsevan utrip zraka s cvrčečimi sičniki in šumniki, ki kujem neprestano s tvojimi kladivi v tvojo glavo, ki neprestano izgovarjam pasive in nedoločnike: pravim kar so rekli, naročili so, sklenili so, morajo, morate, pravim dogovorjeno je, poročajo da, izrekam pravilno slovenščino, ne besed, ne jezika, izrekam pravilno, pravilno izrekam pravilnost samo ...
|
|
cvrčíkati |
redko oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrênje |
glagolnik od cvreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
cvŕkanje |
glagolnik od cvrkati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvŕkati |
1. dajati ostre, pokljajoče glasove:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkèt |
oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvŕkniti |
1. dati oster, pokljajoč glas:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkút |
oglašanje z ostrimi, odsekanimi glasovi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkútanje |
glagolnik od cvrkutati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkútati |
1. oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrkútniti |
1. oglasiti se z ostrim, odsekanim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrlíkati |
oglašati se z ostrimi, odsekanimi glasovi; cvrčati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
cvrt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Iz izbranih surovin zamesimo testo, ki ga s posebej dodelano tehnologijo oblikujemo in iz njega izdelamo nežno rahlo testo v petih različnih oblikah peciva, ki med cvrenjem vpija manj maščobe, kot ostala cvrta peciva na trgu.
|
|
cvŕtje |
glagolnik od cvreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
cvrtnják |
1. jed iz jajčnega testa, ocvrta na maščobi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čabarski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čabranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
se nanaša na Čabar (Hrvaška): Kljub zakraselosti celotnega Risnjaka in Gorskega Kotarja na eni strani ter Velike gore, Stojne in Goteniške gore na drugi strani se je reka med visokimi kraškimi hribi globoko vrezovala in se ohranjala površinsko; ne nazadnje zaradi čabranskega otoka permskih nepropustnih kamenin.
|
|
čačača |
m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čáčka |
nav. mn. 1. črta, narejena brez pravega namena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čád |
knjiž. 1. prosojna, rahla meglica:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
čádast |
knjiž. 1. prosojno megličast:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čádavec |
prozoren poldrag kamen sivkaste barve; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čadrški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čadski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čaitanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne samo to, Bog v obliki zavesti (čaitanje) je vseprežemajoč. Zavest je vseprisotna. Toda človek zanika obstoj zavesti, ker je ne vidi s prostim očesom.
|
|
čajánka |
družabna prireditev, pri kateri se postreže s čajem in prigrizkom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čajárna |
zlasti v ruskem okolju gostinski lokal, v katerem se streže s čajem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čájca |
nar. močvirska ptica z meketajočim glasom v času parjenja; kozica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čajčkanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prej bo tema, prej bo noč imela svojo moč, pa sneg zunaj, čajčkanje na toplem, veseli december, zimske radosti, druženje. Sej bo luštno!
|
|
čájevčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ne ne bognedaj, NUJNO redči z vodo, vatka namočena v vodo, gor 2 kapljici čajevčevega olja...
|
čájevec |
grm, katerega posušeni listi dajejo pravi ali ruski čaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čájka |
knjiž. galeb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čájnica |
1. v vzhodnih deželah gostinski lokal, kjer se streže s čajem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čájniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
čák |
pog. čakaj, počakaj:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čakajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaheva dolgo privajanje in sodelovanje s temo, z odmevom, dokler se na koncu zvok ne izoblikuje takšen, kakršen je v tišini že tisočletja prisoten, čakajoč na obuditev.
|
|
čakàn |
-ána; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če so govorice resnične se nam letos obeta dolgo čakana zvezdica:)
|
čákanje |
glagolnik od čakati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čakanjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čákavec |
lingv. kdor govori čakavščino:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čákavščina |
lingv. najzahodnejša hrvatska narečna skupina z vprašalnim zaimkom ča:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čáklja |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Kaj sem odkril? Ogromno ribiško mrežo, lepo ovito okoli bulba kobilice. S čakljo sem jo nekako uspel odstraniti, ko je nenadoma crknil avtopilot.
|
čakovščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
S poezijo v čakovščini se predstavljajo štirje poeti z reško-opatijskega območja.
|
|
čákra |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
Primer: Sedem čaker je pravzaprav sedem energijskih centrov - transformatorjev energije; našemu telesu pomagajo pri povezovanju z univerzalno, vesoljno energijo - 'ki' oz. 'ci' (chi).
|
čalaren |
prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čámpelj |
1. bingljajoč kožnat izrastek pod puranovim kljunom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čansa |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
gl. šansa: Um s temi slikcami ni čans ker ti to šteka ker jih meče ven kot diapozitive.
|
|
čàp |
izraža nagel prijem:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čapal |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
pojem iz joge: chappal (čapal) - sandali
|
|
čapáti |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Do osmih imamo čas za minimalno jutranjo higieno, ter zajtrk, ki je kar evropski: kruh ali čapatiji z marmelado, arašidovim maslom.
|
čapljast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V večini so bile kandidatke pravzaprav zgolj samo punčke tam pri štirinajstih, bi rekel, take s komaj vzbrstelimi joški in nezamaščenimi ritkami, katerih krajci še niso pridobili teže, pa z nogami, kakršne pubertetologi strokovno označujejo kot čapljaste, kajti zaradi krhko tankih in neizoblikovanih, a že dokončno dolgih beder v tem obdobju delujejo nekoliko iksasto, prav tako tudi povsem razvita, nekam prevelika stopala res vzbujajo videz podobnosti z okončinami te močvirske ptice, še posebno hecne pa so bile njihove skoraj gole, le z nekakšnim nežnim poprhom osenčene pičkice, ki so nezaščiteno štrlele, ja, to pa res, prav štrlele ven v svet kot še povsem nerazbrozdane, čvrste in
izrazito hlebčkaste žemljice.
|
|
čápljica |
zool. močvirska ptica golobje velikosti s črnim perjem po hrbtu, Ixobrychus minutus; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čarajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čáranje |
glagolnik od čarati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čarlston |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čarobno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ko se po 5 km človek izvije iz hoste pa - magija!!! Res je bilo čarobno.
|
|
čarodéjnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Telogov Marko, Bog mu daj nebesa, ko smo prišli k izpraševanju za velikonočno izpoved, ni pritegnil, da bi ne bilo čarodejnic.
|
čaróvničin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Raziskovanja po moji metodi imajo, kot je znano, svojo pred-zgodovino, realni boleči % revmatični čarovničin hexen-strel, ki ga ne pozdraviš niti s pasjim mlekom.
|
čarovnijica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Simpatična mala čarovnijica z dvema dominama. Naprej pokažete domino s pikami 4:3, v drugi roki pa 5:2. Obe domini stisnete v pest, izvlečete npr: 4:3 in jo date pod mizo. ...
|
|
čaróvnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Čez čas pa je bistri papagaj spregledal čarovnikove trike in mu je začel med predstavami ničevati carovniške trike z medklici, kot so: "Karto je dal v rokav!", "To ni isti klobuk!" ali "Pod mizo ga je skril!".
|
čarovniško |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, pred kratkim sem zvedel, da se ji je zmešalo in da so ogledala v njeni sobi zastrta, saj je v njih videvala, kako se moja podoba polašča njene, drgetala je in se pogrezala v molk in zatrjevala, da jo čarovniško preganjam.
|
|
čáršija |
v balkanskem okolju 1. ulica ali trg s trgovskimi in obrtnimi lokali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čárter |
pogodba o najemu ladje ali letala za določen prevoz ali listina o tej pogodbi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
čarteraš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V neposrednih stikih lahko izkušenejši "čarteraši" pridobijo dodatne popuste ali kakšne druge ugodnosti.
|
|
čarterist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čarterist si pridržuje pravico spremembe cen najema jadrnice brez predhodnega obvestila.
|
|
čartiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Jadranje na Krf in nazaj brez prestanka je malce drugačna odločitev kot tedensko čartiranje po Kornatih.
|
|
čartist |
m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
časlavski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čásnik |
raba peša dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti; časopis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
časnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
časomérec |
redko uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela; časomerilec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
časomerílec |
1. uslužbenec, ki meri čas za izvršitev določenega dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
časomerilka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni bilo povsem razumljivo zakaj je Ana Tatalovič, uspešna judoistka JK Bežigrad, in ena od deklet, ki je sledila šolski tekmi kot časomerilka, nenehno grizljala čokolado.
|
|
časopís |
dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
časopisnozaložniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
časopisov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
čásov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
| | | | | | | | | |
50.201 50.301 50.401 50.501 50.601 50.701 50.801 50.901 51.001 51.101 
