|
drogírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Če ti kriminalist najde v avtu ‘tono’ alkohola, ki je, po vseh strokovnih merilih in statistikah, torej znanstveno dokazano, veliko ‘trša’ droga kakor npr. hašiš, si, po slovenskem Zakonu o drogah, vzoren državljan, saj se normalno drogiraš z normalno drogo, s katero se drogirajo tudi vsi politiki, policaji, tožilci, sodniki in fajmoštri. Vsi takoimenovani ‘normalni’.
|
drogíst |
star. drogerist:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogístovski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drogosledec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drógov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drogóven |
nanašajoč se na drog:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogóvje |
več drogov, drogovi:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drogovnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Manjši kosovni material imajo v dobro varovanih pokritih skladiščih, medtem ko ostale materiale kot so: betonski drogovi, kostanjevi drogovi, impregnirani drogovi in drogovniki, hranijo na odprtih skladiščih v poslovni enoti ali na nadzornem okolišu, ki je prometno najbolj ugoden.
|
|
drogovnják |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Po razojnih fazah je mladovja 70 %, letvenjakov in drogovnajkov 15% in debeljakov l5%.
|
drógva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dromologija |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dróng |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drónga |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drózg |
večja ptica pevka, po hrbtu rjava, s temnimi lisami po rumenkasto belem trebuhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drózga |
agr. zmečkano, zmleto sadje, zlasti grozdje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgáč |
zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgalica |
zastar. drozga:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgálnik |
agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drozgalnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drózganje |
glagolnik od drozgati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgast |
ekspr. podoben drozgi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drózgati |
agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drózgov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drózgovnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drsonóg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drúg |
1. star. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúga |
star. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
|
drugáče |
1. izraža; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačebárven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugačelas |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Navdušena sem, da se je končno nekdo lotil tudi drugačelasih žensk.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačemisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugačepraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi enaki vsi drugačepravni ...
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugačespolen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ha, ha impotenten, nesposoben vspostavit normalnega stika z drugačespolnim človekom, paranoičen, shizofrenik...
|
|
drugáčešen |
-šna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
drugáčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugačeveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, strpnosti navkljub morajo rinat čimbolj v ne ali drugačeverne, saj je vendar njihova resnica edina prava (čeprav opažajo, da ob tem naletijo tudi na nestrpnost).
|
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
|
drugačeverujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
|
|
drugačezoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugáčica |
redko varianta, inačica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugačnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
|
|
drugačnobarven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnosmiselen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugačnosmiselna (missense) mutacija (spremeni aminokislino v beljakovini).
|
|
drugačnosmiseln |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če kdo ni po njihovem demokratičnem, strpnem in drugačnostnem ter enakopravnostnem okusu, bi ga kar odžagali, ali pa poslali v Družino, Mag oziroma Rimskega katolika (Mahničevega).
|
|
drugačnoveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugáj |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugák |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugàm |
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugár |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugaríca |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúgebàrt |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
drúgec |
čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgek |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúgekráti |
star. ob drugih priložnostih; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To je v skladu z DgZn(drugenjska znanost);to razumem tako,da je identiteta-bit maska dvojnika-niča.
|
|
drúgi |
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgič |
1. pri ponavljanju na drugem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
|
drúgikrat |
pri ponavljanju na drugem mestu; drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |
14.101 14.201 14.301 14.401 14.501 14.601 14.701 14.801 14.901 15.001 
