|
dúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (dolg): Enkrat po dugen cajti sen ji moga dati prav, ke je svet resen vsakši den bol nor pa ke se človik tudi na škofe nesmi zanesti.
|
duhovnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prvič bral nemške prevode pesmi Antona Aškerca (1856- 1912); istega leta, ko je Aškerc tudi prenehal duhovnikovati in je postal mestni arhivar v Ljubljani, sta se tukaj prvič srečala.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvosistemskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko se prepletata tudi dva modela, dva tipa SV v isti pesmi (politipskost) ali SV s kakšnim od numeričnih sistemov (dvosistemskost).
|
|
épik |
kdor piše epska dela, navadno epske pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erótik |
knjiž. 1. pesnik ljubezenskih pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galimatías |
psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnómik |
pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúslar |
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kanconiêr |
lit. zbirka {starih} romanskih lirskih pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kítica |
1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
lárifári |
pog. 1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
latinopesem |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
lírik |
kdor piše lirska dela, navadno lirske pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
minnesänger |
lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mínstrel |
lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
móto |
kratko izražena programska misel, zlasti na začetku knjige, poglavja, pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
narékati |
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narícati |
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néktar |
1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèumrjóč |
zastar. nesmrten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nèumrjóčnost |
zastar. nesmrtnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèumŕl |
zastar. nesmrten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nónsens |
knjiž., navadno v povedni rabi nesmisel, neumnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objokoválka |
knjiž. ženska, ki izraža žalost za umrlim, navadno z obredno pesmijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oksimóron |
lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
opésniti |
knjiž. izraziti, prikazati v pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opéti |
knjiž. proslaviti v pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opévati |
1. slaviti v pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pésemca |
star. pesmica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pésnica |
ženska, ki piše pesmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pésnik |
kdor piše pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pesnikoválec |
nav. slabš. kdor piše {slabe} pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pesnikováti |
nav. slabš. pisati {slabe} pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pesnikún |
slabš. kdor piše {slabe} pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pésniti |
pisati pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepéti |
1. s petjem priti {od začetka} do konca pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežvížgati |
z žvižganjem priti {od začetka} do konca pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripèv |
1. muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; refren:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psálm |
vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rapsód |
1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
refrén |
1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rimaríja |
slabš. pisanje pesmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smírek |
1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strófa |
knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trubadúr |
1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
trubadúriti |
ekspr. 1. peti ženski ljubezenske pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upésniti |
izraziti, prikazati v pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upesnjeváti |
izražati, prikazovati v pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vagánt |
1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vížati |
1. pog. peti, igrati narodno-zabavne pesmi, skladbe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 101 201