|
café |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Naj obrazložim - "Terraniin" Ip je lahko tudi IP iz fakultete, ki jo obiskuje, iz službe, iz knjižnice, iz internet cafeja (in to so pomankljivosti pri identifikaciji uporabnika STATIČNEGA IPja) - skratka, ni nujno da je uporabnik tega IPja le Terrania zato se mi zdi nesmiselno JAVNO ugotavljat oz zaključevat da se Terrania skriva pod različnimi nicki.
|
celanovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pesmi --- v njih se marginalno, kot eden od motivov v celanovski fugi, spet pojavlja prvoosebni glas --- vse transcendentno relativizirajo, profanizirajo (npr. tako, da izenačijo bančno in simbolno menjavo: »züricher transzendenzbanka«, ali da »božji pastir« postane garjav).
|
|
ciheksatin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V delu A Priloge II k Direktivi 86/362/EGS se dodajo najvišje mejne vrednosti ostankov pesticidov za abamektin, azociklotin in ciheksatin, bifentrin, bitertanol, bromopropilat, klofentezin, ciromazin, ciheksatin, fenpropimorf, flucitrinat, heksakonazol, metakrifos, miklobutanil, penkonazol, prokloraz, profenofos, resmetrin in bioresmetrin, tridemorf, triadimefon in triadimenol, naštete v Prilogi I k tej direktivi.
|
|
čant |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čant je molitev, je vokalna meditacija, je odpiranje srca v pesmi, je odkrivanje duha v zvoku ...
|
|
čaščenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Opazili smo izjemno pretehtanost v izboru slavilnih, čaščenjskih in priložnostnih pesmi, ki so jih predlagali njihovi strokovnjaki.
|
|
češnječas |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Peta je knjiga pesmi Maje Štromar Že česnječas, katere predstavitev smo imeli v Pretorski palači v Piano nobile.
|
|
četverostíšje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: In tako ti Jambi sestavljejo večinoma štirikitične pesmi iz četverostišij, razen nekaterih popolnih sonetov, ki so nagajivo posejani med njimi.
|
črnskoduhoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pojemo narodne, zabavne, cerkvene, tuje, pa tudi črnskoduhovne pesmi.
|
|
čudáškost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Pogosto nastopita skupaj in tako se prepričljiveje utemeljujeta nadaljnje 'nesmiselno' dogajanje, saj starce in mladino človeška izkušnja in književno, posebno komedijsko izročilo nenehno povezujeta s čudaškostjo, nepreračunljivostjo in nagnjenostjo k nerazumnemu pretiravanju.
|
demagnetiziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In zakaj bi sploh bilo potrebno neprestano demagnetiziranje??
|
|
desetérec |
lit. verz južnoslovanske pripovedne ljudske pesmi z desetimi zlogi in glavno cezuro za četrtim zlogom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
destruktivnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Najprej plošča Hanky Panky, kjer je Matt obdeloval pesmi enega največjih destruktivnežev, Hanka Williamsa, da ne govorim o plošči Gun Sluts, ki sploh ni izšla, marveč je Sony skupini raje gladko dal nogo.
|
|
desubjektiviran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdi se, da se vrača v slovensko literarno družbeno pesništvo znova svet intime, kakor so ga ponovno po Božu Vodušku odkrili C. Zlobec, J. Menart, K. Kovič in T. Pavček v Pesmih štirih, ko se je odprl prostor subjektivizma znotraj pesniškega ubesedovanja, čemur so lahko sledile desubjektivirane zbirke Požgana trava Daneta Zajca, Svinčene zvezde Vena Tauferja, Mozaiki Gregorja Strniše, Mlin stooki Jožeta Snoja, vmes pa tudi Minattijeva, Žužkova, Borova, Jugova, Forstneričeva. Krambergerjeva, Olajeva, Ovsčeva, Hofmanova lirika.
|
|
dezmin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dezmin (desmin; Desmin) je protein celičnega skeleta (51000 d). Spada med intermediarne filamente in je prisoten v glia celicah (podpornih celicah živčnega tkiva) ter v mišičnih celicah.
|
|
dezmosom |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dezmosom (desmosome; Desmosom) je celična organela, ki služi za povezavo med celicami.
|
|
direktoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nad temi štirimi tipkami se bohoti zaslonček, zgoraj pa še štiri zelo čudne tipke, ki služijo za vklop/izklop prikaza ID3 pripon, načine predvjanja (zaporedoma, ponovljeno, samo prvih 10 sekund vsake pesmi, naključno, znotraj enega direktorija, na celem Cdju) in pa tipka, s katero preklapljamo med direktornim (tipka naprej pomeni naslednji direktorij) in datotečnim (tipka naprej pomeni naslednja datoteka) načinom.
|
|
dodolski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dodolske pesmi so tipične obredne pesmi, ki izhajajo iz poganskih obredov, in so bile razširjene od Makedonije do Vojvodine, pa tudi na Hrvaškem in v Sloveniji.
|
|
dolgoverzen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prevladujejo gostobesedne, dolgoverzne pesmi, ki niso razporejane v stalne pesemske oblike.
|
|
donaglašen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dvema že večkrat prevedenima pesmima je dal novo slovensko obliko: za sonet Resignacija je namesto dotlej upoštevanih ženskih rim uporabil same katalektične jambske trinajsterce z naglašenimi ali donaglašenimi odprtimi končnimi zlogi, nasprotno pa je Negotovost prepesnil dosledno po navodilih izvirnika v enajstercih s samimi ženskimi rimami.
|
|
dónor |
-ja; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Primesi, ki dajo svoj elektron, imenujemo donorje, polprevodnik z donorskimi primesmi pa N tip polprevodnika.
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
družbotvorno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Liberalizem kot pozicija je družbotvorno nesmiseln in vodi slovensko državnost v slepo ulico
|
|
dudaški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obiskala sva še Piping center, kjer sva si po ogledu kupila CD - na njem je ena najbolj znanih pesmi v izvedbi škotskih dudaških zasedb - Amazing Grace.
|
|
dúg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: nar. (dolg): Enkrat po dugen cajti sen ji moga dati prav, ke je svet resen vsakši den bol nor pa ke se človik tudi na škofe nesmi zanesti.
|
duhovnikovati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta 1898 je Jensen na Dunaju prvič bral nemške prevode pesmi Antona Aškerca (1856- 1912); istega leta, ko je Aškerc tudi prenehal duhovnikovati in je postal mestni arhivar v Ljubljani, sta se tukaj prvič srečala.
|
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
|
dvosistemskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Lahko se prepletata tudi dva modela, dva tipa SV v isti pesmi (politipskost) ali SV s kakšnim od numeričnih sistemov (dvosistemskost).
|
|
épik |
kdor piše epska dela, navadno epske pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erótik |
knjiž. 1. pesnik ljubezenskih pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galimatías |
psiht. zmedeno, nesmiselno govorjenje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnómik |
pri starih Grkih pesnik gnomičnih pesmi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gúslar |
pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kanconiêr |
lit. zbirka {starih} romanskih lirskih pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
kítica |
1. lit. enota pesmi iz dveh ali več verzov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
lárifári |
pog. 1. ekspr., navadno v povedni rabi nesmiselno, prazno govorjenje:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
latinopesem |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
lírik |
kdor piše lirska dela, navadno lirske pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
minnesänger |
lit., v nemškem okolju, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
mínstrel |
lit., zlasti v angleškem okolju, v srednjem veku pesnik in pevec na plemiškem dvorcu, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na glasbilo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
móto |
kratko izražena programska misel, zlasti na začetku knjige, poglavja, pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
narékati |
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narícati |
etn. izražati žalost za umrlim z obredno pesmijo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néktar |
1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèumrjóč |
zastar. nesmrten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nèumrjóčnost |
zastar. nesmrtnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèumŕl |
zastar. nesmrten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nónsens |
knjiž., navadno v povedni rabi nesmisel, neumnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
objokoválka |
knjiž. ženska, ki izraža žalost za umrlim, navadno z obredno pesmijo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
oksimóron |
lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmov, bistroumni nesmisel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
opésniti |
knjiž. izraziti, prikazati v pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opéti |
knjiž. proslaviti v pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
opévati |
1. slaviti v pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pésemca |
star. pesmica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pésnica |
ženska, ki piše pesmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pésnik |
kdor piše pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
pesnikoválec |
nav. slabš. kdor piše {slabe} pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pesnikováti |
nav. slabš. pisati {slabe} pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pesnikún |
slabš. kdor piše {slabe} pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pésniti |
pisati pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prepéti |
1. s petjem priti {od začetka} do konca pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
prežvížgati |
z žvižganjem priti {od začetka} do konca pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
pripèv |
1. muz. besedilo z melodijo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice; refren:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
psálm |
vsaka od sto petdesetih pesmi, ki sestavljajo enoto svetega pisma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
rapsód |
1. pri starih Grkih potujoči pevec ali recitator epskih pesmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
refrén |
1. lit. besedilo, ki se v pesmi redno ponavlja zlasti na koncu verza ali kitice, pripev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
rimaríja |
slabš. pisanje pesmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
smírek |
1. min. drobnozrnati korund s primesmi drugih rudnin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
strófa |
knjiž. enota pesmi iz dveh ali več verzov; kitica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
trubadúr |
1. v južni Franciji, od 12. do 14. stoletja pesnik in pevec ljubezenskih pesmi, ki nastopa po plemiških dvorcih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
trubadúriti |
ekspr. 1. peti ženski ljubezenske pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upésniti |
izraziti, prikazati v pesmi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
upesnjeváti |
izražati, prikazovati v pesmi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vagánt |
1. lit., v srednjem veku potujoči klerik ali študent, ki ustvarja latinske posvetne pesmi po ljudskih napevih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vížati |
1. pog. peti, igrati narodno-zabavne pesmi, skladbe:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | | | |
1 53 153