besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: DRG   zadetki: 101-200



sodrgováti  -újem; nedov., vir: B; povezave:
švédrg -e; ž, vir: B; povezave:
vdrgávanje  -a; s, vir: B; povezave:
vdrgávati  -am; nedov., vir: B; povezave:
vdŕgniti  z drgnjenjem spraviti v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vdŕgnjenje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
vdrgováti  -újem; nedov., vir: B; povezave:
vzdrgetáti  1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vzdrgetàv  -áva -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda
vzdrgetávanje  -a; s, vir: B; povezave:
vzdrgetávati  večkrat vzdrgetati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕg  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
zadŕga  priprava za zapenjanje česa, sestavljena iz dveh trakov z zobci ob notranjem robu, ki se s potegom drseče priprave odpira ali zapira:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕga  star. 1. zanka, past:; ž, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
zadrgáč  -a; m, vir: B; povezave: najdi.si.
zadrgáča  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
zadrgálica  nar. 1. zanka, past:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrgálnica  -e; ž, vir: B; povezave:
zadrgálo  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
zadrgávanje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
zadrgávati  star. zadrgovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrgávka  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
zadŕgek  -gka; m, vir: B; povezave:
zadrgetáti  1. močno se stresti, zlasti od vznemirjenja, mraza:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrgetávati  -am; nedov., vir: B; povezave:
zadrgljív  -a -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
zadŕgnica  -e; ž, vir: B; povezave:
zadrgnína  poškodba zaradi zadrgnjenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrgnítev  -tve; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
zadŕgniti  1. s potegovanjem, vlečenjem povzročiti, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadŕgnjenje  glagolnik od zadrgniti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrgnjenost  ž, vir: N; povezave: nova beseda
zadrgovánje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
zadrgováti  1. s potegovanjem, vlečenjem povzročati, da se kaj trdno, tesno namesti okoli česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zadrgúlja  -e; ž, vir: B; povezave:
zadrgúljica  -e; ž, vir: B; povezave:
zadrgúza  -e; ž, vir: B; povezave:
zadrgúzniti  -em; dov., vir: B; povezave:
zdŕgati  -am; dov., vir: B; povezave:
zdŕgec  -gca; m, vir: B; povezave:
zdrgetáj  -a; m, vir: B; povezave:
zdrgetáti  redko vzdrgetati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdrgetávati  -am; nedov., vir: B; povezave:
zdŕgniti  1. z drgnjenjem odstraniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
zdŕgnjenec  -nca; m, vir: B; povezave: najdi.si.
zdrgnjenína  -e; ž, vir: B; povezave:
zdŕgnjenost  -i; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
zdrgováti  -újem; nedov., vir: B; povezave: nova beseda
brísati  1. delati kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
cajo  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: gl. policaj: Drgače, sm že probau v avtu (Na parkir placu), cajo nas je pršu pogledat, ni nam dau nobene multe, sam potrkau je, in reku naj greva kam drugam to delat...thts all...
cerebrokortikalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Uporabljamo ga za zdravljenje nevromuskularnih motenj, mišičnem drgetu, kongenitalnem tremorju pri prašičih, cerebrokortikalni nekrozi (polio encephalomalacia), funkcionalnih motnjah delovanja jeter,kot podporna terapija pri intoksikacijah.
čarovniško  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Torej, pred kratkim sem zvedel, da se ji je zmešalo in da so ogledala v njeni sobi zastrta, saj je v njih videvala, kako se moja podoba polašča njene, drgetala je in se pogrezala v molk in zatrjevala, da jo čarovniško preganjam.
častivec  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Če je v Mreži za Metelkovo kaj simbolike, potem lahko vidimo še več simbolike tudi v razdiralcih te mreže, v imenitnikih kaosa, v samih ljubljencih in zaljubljencih v uničevanje grozeče in nepredvidljive stihije plebsa, raje, ki ji raj ne pripada, sodrge, vse sorte umetnjakarjev in pesnikunov in njih častivcev, ki si zmotno domišljajo, da svet ne bo obstal brez njihovih blodenj po duhu časa in času duha.
čebelca  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Drgac s pa dobr to zrihtal D.J., si kar dost casa za THEFa utrgaš. S priden kot čebelca.
čehljáti  narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
čezramenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Opis artikla: barva: črna, zapiranje: na zadrgo, dodatno: čezramenski pas, A4 predal na sprednji strani, dodatni predal z zadrgo na zadni strani, izdelana iz umetnega materiala.
čoháti  1. drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
čohljáti  narahlo drgniti, praskati po koži, zlasti žival:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dílcati  -am; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: gl. smučati: Vsi dilcajo z Jalovčevga ozebnka. Bo treba kam drgam.
drájsati  pog., slabš. drgniti, guliti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
džezrokerski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Res, uigrani muskontarji Masfel brez opaznih zapletov drevijo skozi žanrovski labirint, kdaj drgnejo rokenrol ali celo metal, se spustijo v nebroj džezrokerskih in celo sluzastih newagerskih izletov, se razdžezirajo s saksofonistom na čelu, uberejo funk in, z močnejšo elektronsko zaslombo, kako transersko kolo ter odpumpajo tja do diska, hudoo, s priredbo proslulega Funkytowna vred.
frotírati  drgniti kožo z brisačo, zlasti po umivanju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
izbrísati  1. odstraniti z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
izmencáti  1. z mencanjem, drgnjenjem spraviti kaj iz česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
kresálo  priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kresílnik  kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre; kresilo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
kresílo  kamen, navadno kremen, ob katerega se tolče, drgne, da nastanejo iskre:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
krêsniti  1. močno udariti, podrgniti ob kaj trdega:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
loščílo  sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mávžati  1. pog. drgniti, navadno s snegom:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mencáti  1. premikati del česa z roko sem in tja, da se drgne ob drug del, navadno pri pranju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
míliti  z mazanjem, drgnjenjem nanašati milo na kaj:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mób  knjiž., redko drhal, sodrga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
mrazíti  nav. 3. os. 1. brezoseb. čutiti mraz, drgetanje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
mŕzlica  1. drgetanje {mišic} z občutkom mraza pred naglim povišanjem telesne temperature:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nalóščiti  dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
namíliti  z mazanjem, drgnjenjem nanesti milo na kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natírati  z drgnjenjem nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
natréti  1. z drgnjenjem nanesti tanko plast mastne ali tekoče snovi:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obrísati  narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odrápati  star. opraskati, odrgniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odrtína  knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ognjílo  star. priprava, navadno jeklena, s katero se tolče, drgne po kresilu; kresalo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogrébati  1. star. odstranjevati, navadno s praskanjem, drgnjenjem:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogreblína  redko praska, odrgnina, navadno močnejša:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogrebotína  knjiž. praska, odrgnina, navadno močnejša:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ogúljek  knjiž., redko odrgnjeno mesto {na koži}:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oguljenína  med. poškodba kože zaradi drgnjenja, podrgnjenja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
omávžati  1. pog. zdrgniti, nadrgniti, navadno s snegom:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplakníti  z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oplakováti  1. z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pobrísati  1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podrápati  star. opraskati, odrgniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
podŕzati  redko postrgati, podrgniti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poplakníti  1. z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
poplakováti  z vodo ali drugo tekočino na hitro čistiti brez drgnjenja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
potoválka  torba za potovanje, navadno iz impregniranega platna, z zadrgo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pŕda  1. etn. piščal iz lubjaste, na koncu odrgnjene in stisnjene cevke:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
preplakníti  z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
prepráti  z vodo ali drugo tekočino na hitro očistiti brez drgnjenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1 101 201  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA