besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: DAL   zadetki: 1.701-1.800



nastopáški  knjiž. domišljav, gizdalinski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nastopáštvo  knjiž. domišljavost, gizdalinstvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
naščúvati  povzročiti, da postane kdo napadalen, sovražno razpoložen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nazídati  -am; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
nèdoglèd  1. knjiž., redko oddaljenost, v kateri postane kaj nevidno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nélson  šport., pri rokoborbi prijem, ko napadalec seže z roko pod pazduho nasprotnika in z dlanjo pritisne na njegov tilnik:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si wiki
nèmiroljúben  evfem. napadalen, sovražen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèmiroljúbnost  evfem. napadalnost, sovražnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nèsvobôdnik  zgod., v fevdalizmu osebno nesvoboden podložnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nétotónski  žel., v zvezi netotonski kilometer enota za obračunavanje stroškov prevoza blaga brez teže vozila na razdalji 1 km; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevóljnik  zgod., v fevdalizmu osebno nesvobodni podložnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevóljništvo  zgod., v fevdalizmu gospodarsko-družbena ureditev z osebno nesvobodnimi podložniki:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nevrít  nav. mn., anat. daljši izrastek živčne celice, živčno vlakno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nobilitírati  jur., zlasti v fevdalizmu dati, podeliti plemiški naslov, poplemenititi:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nôvovisôkonémški  lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 16. stoletja dalje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
nutácija  astr. periodično nihanje osi vrtenja Zemlje zaradi različne oddaljenosti Zemlje od Lune in Sonca; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obdržáti  1. narediti, da kaj ne gre iz prijema, se ne oddalji:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obstánek  1. nadaljnje bivanje, obstajanje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
obstójen  1. ki kljub neugodnim okoliščinam dalj časa ne spremeni svojih bistvenih lastnosti, značilnosti:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
očák  1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odbezljáti  bezljajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odbobnéti  bobneč se hitro oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odbrúndati  -am; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
odbrzéti  1. hitro, lahkotno se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oddájnik  1. naprava, ki oddaja elektromagnetne valove za posredovanje sporočil na daljavo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oddírjati  dirjajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oddivjáti  divjajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oddŕncati  v drncu se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oddrséti  drseč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oddrvéti  drveč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odgalopírati  v galopu se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odgrméti  ekspr. grmeč se oddaljiti; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odgúgati se  gugajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odjádrati  z jadranjem se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odjáhati  jahaje se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odjézditi  z jezdenjem se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odkobáliti  redko okobal sedeč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odlégel  zastar. oddaljen, odročen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odlésti  z lezenjem se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odletávati  1. leteč se oddaljevati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odletéti  1. leteč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odlíčje  1. publ. predmet, ki se uporablja kot odlikovanje, priznanje; medalja, plaketa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odpeketáti  peketaje se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odplávati  plavajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odplúti  s plutjem oddaljiti se:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odpolzéti  polzeč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odpúhati  ekspr. puhajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odríniti  1. s sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odrívati  1. s sunki spravljati iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odróčen  1. ki je, se nahaja daleč od prometnih poti:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
odropotáti  1. ekspr. ropotajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odskakováti  1. s skokom, skoki se oddaljevati od določenega kraja, stvari:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odskočíti  1. s skokom, skoki se oddaljiti od določenega kraja, stvari:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odsmúčati  drseč na smučeh se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odsónčje  astr. od Sonca najbolj oddaljena točka planetovega tira:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
odstopíti  1. s korakom, koraki prenehati biti v neposredni bližini česa ali postati bolj oddaljen od česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odsúniti  1. z močnim sunkom spraviti iz neposredne bližine ali v večjo oddaljenost od sebe:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odškrípati  škripajoč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
odšuméti  šumeč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odvesláti  z veslanjem se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odvršáti  vršeč se oddaljiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
odzémlje  astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najbolj oddaljena od Zemlje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ofenzíven  1. nanašajoč se na ofenzivo, napadalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ofenzívnost  lastnost, značilnost ofenzivnega, napadalnost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohraníti  1. narediti, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ohránjati  1. delati, da ima kaj dalj časa svoje bistvene lastnosti, značilnosti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ojíce  nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôkel  močno podaljšan sekalec v zgornji čeljusti slona:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
omágati  1. postati nesposoben opraviti, nadaljevati kako delo:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
omagováti  postajati nesposoben opravljati, nadaljevati kako delo:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
omêlo  priprava za ometanje, pometanje, navadno iz šopov žime, ščetin z daljšim držajem:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ónile  ekspr. izraža, da je oseba ali stvar od govorečega oddaljena, odmaknjena, vendar mu vidna:; zaim., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osína  agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osprédje  1. sprednji, najmanj oddaljeni, začetni del česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrolísten  bot., v zvezah: ostrolistni beluš zimzelena grmičasta rastlina z bodečimi nepravimi listi, Asparagus acutifolius; ostrolistni javor javor s peterokrpimi listi, ki imajo listne zobce podaljšane v dolge konice, Acer platanoides;; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostróžnik  bot. rastlina z raznobarvnimi cveti, katerih listi so podaljšani v ostrogo, Delphinium:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozádje  1. zadnji, najbolj oddaljeni, končni del česa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozelót  zool. leopardu podobna rjavkasto lisasta zver, ki živi v Južni in Srednji Ameriki, Leopardus pardalis:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánožíca  nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánski  v poljskem okolju plemiški, fevdalen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
papatáči  1. med. influenci podobna bolezen, razširjena zlasti v Dalmaciji in Makedoniji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parábola  1. geom. krivulja, katere točke so od stalne točke in stalne premice enako oddaljene:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parkírati  puščati motorno vozilo dalj kot petnajst minut na mestu, ki je za to določeno, kjer je dovoljeno:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
partêr  1. pritlični prostor s sedeži, zlasti v gledališču:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pasóven  v zvezah: astr. pasovni čas čas na področju med dvema poldnevnikoma, oddaljenima 15˚; grad. pasovni temelj podolgovat neprekinjen temelj pod zidom, vrsto stebrov; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páša  zlasti v fevdalni Turčiji visok vojaški ali civilni oblastnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pašalúk  zlasti v fevdalni Turčiji področje, na katerem ima oblast paša:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
paševáti  1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paternóster  teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
patrimónij  zgod., v fevdalizmu dedna zemljiška lastnina, ki prehaja od očeta na sina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pávijan  afriška, v skupinah živeča opica s podaljšanim gobcem:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pavlíha  1. šaljiva, burkasta figura v lutkovnem gledališču:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
perifêren  1. oddaljen od središča; obroben, obkrajen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
periferíja  kraj, predel, oddaljen od središča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
perigéj  astr. točka eliptičnega tira nebesnega telesa, ki je najmanj oddaljena od Zemlje, prizemlje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
peripatétik  filoz. učenec in nadaljevalec Aristotelove filozofije v helenistični dobi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pesnítev  daljše literarno delo v verzih, navadno pripovedno:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
péšati  1. zaradi utrujenosti, velikih naporov hoditi, premikati se čedalje počasneje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pierót  šaljiva gledališka oseba, ki nastopa zlasti v pantomimi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pijančeváti  daljši čas pretirano uživati alkoholne pijače:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA