|
drsavica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drseč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovno mi je bilo povedano, da se delovni čas na komunali prične ob šesti uri zjutraj, lahko pa tudi prej, ker imajo drseč delovni čas.
|
|
dŕsek |
-ska -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕsen |
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsênje |
glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsíca |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drsílec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
drsílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drsílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drsína |
gladka ploskev, po kateri kaj drsi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsíšče |
zastar. drsališče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕska |
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drskáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕskanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dŕskati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕskec |
-kca; m, vir: B; povezave:
|
|
drsketánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drskljáti |
redko prasketati, pokljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕskniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
drskôtec |
-tca; m, vir: B; povezave:
|
|
drskóvnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drsljáj |
1. drsajoč dotik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drsljív |
drsen, spolzek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljivec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zdej nevem alpa sem res sam jaz pri vsaki drugi nalogi dodajal neke drsljivce?
|
|
drsljivost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
|
|
dŕsnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dŕsnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsník |
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsníkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drsníški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljen je material za tesnjenje drsniških krmilnih ventilov.
|
dŕsniti |
redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsnotoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drsolèt |
-éta; m, vir: B; povezave:
|
|
drsonóg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drsorítec |
-tca; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕst |
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drsteč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dŕsteljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕsten |
nanašajoč se na drst, drstenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstênje |
glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕstev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
drstílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstilíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drstílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstílnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstíti se |
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstníca |
rib. riba v času drsti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drstník |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drstnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕt |
-í; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drtína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drtínast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drtínje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕtje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
druciólo |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drúča |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúg |
1. star. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúga |
star. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
|
drugáče |
1. izraža; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačebárven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugačelas |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Navdušena sem, da se je končno nekdo lotil tudi drugačelasih žensk.
|
|
drugačemiselnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Od drugače mislečih se ni treba prav nič ograjevati, ker je demokratično izhodišče ravno nasprotno (in taka je tudi naša dejanska uredniška praksa), namreč, da je drugačemiselnost in svojskost posameznikov samoumevna.
|
|
drugačemisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nisem bral korana, iz iskušenj pa vem da muslimani na drugačemisleče gledajo prej z zanimanjem, kot pa zaničevalno.
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ker grejo ukrepi, ki izključujejo "druge", z roko v roki z vzpostavljanjem kulturne, verske in rasne drugačnosti, so rasne manjšine v EU postale tarče tega "drugačenja".
|
|
drugačepolt |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri tem sta bili odločilni stopnja navezanosti belih gospodarjev na kulturo evropske metropole in morebitna zakonska osnova za osvoboditev statusno podrejene drugačepolte in njunih potomcev ali celo za poroko.
|
|
drugačepraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi enaki vsi drugačepravni ...
|
|
drugačerojenost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
SRP, Revija Službe za raziskavo programov (od tod kratica) RTVS, ki to še ni oziroma to najverjetneje tudi nikoli ne bo postala, revija, ki se, paradoksalno, sklicuje na svojo drugačerojenost (alternativnost), hkrati pa pričakuje institucionalno in javno pripoznanje, revija, ki je anahroidna v svojem žanrskem in slogovnem manierizmu, anarhoidna pa v svoji vsebinski in statusni drži, revija, katere tvorci se še niso odločili in ovedli (ko pa se bodo, bo kajpak prepozno) ...
|
|
drugačespolen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ha, ha impotenten, nesposoben vspostavit normalnega stika z drugačespolnim človekom, paranoičen, shizofrenik...
|
|
drugáčešen |
-šna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugačeusmerjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob izboru glasbene skupine »Sestre«, ki bodo Slovenijo zastopale v Estoniji na izboru pesmi Evrovizije, so pristavili svoj lonček spolno drugačeusmerjeni od večine ljudi našega planeta.
|
|
drugáčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugačeveren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Torej, strpnosti navkljub morajo rinat čimbolj v ne ali drugačeverne, saj je vendar njihova resnica edina prava (čeprav opažajo, da ob tem naletijo tudi na nestrpnost).
|
|
drugačevernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kdo pa je kriv za ta razdor? Pa ja ne menda neverniki, drugačeverniki, partija???
|
|
drugačeverujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi drugačeverujoči starši in ateisti se bodo lahko počutili ogrožene za svoje otroke.
|
|
drugačezoren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugáčica |
redko varianta, inačica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugačnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
drugačnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Potemtakem je združenolistniški podmladek sprožil upor proti družbi, ki je bila ravno tedaj na dopustu. Vključno z njenim obrobjem, torej istospolnimi drugačniki.
|
|
drugačnobarven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnodimenzionalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
drugačnofobija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Meje, gozdovi, otok, major Troha, ustavne spremembe, pa ksenofobija (pardon: obča drugačnofobija!), ki šprica na vseh porah družbene (nad)stavbe (če pa ne, jo dežurni gojitelji belih miši in rdeče groze v obliki domnevne evrofobije brž najdejo pri predsedniku države, vodilnih ekonomistih, pa še kje), tihe sobe in kar je še takega ... več kot preveč zanimivega.
|
|
drugačnomisleč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nekje sem že napisala, da so določene teme, kjer leta naredijo "drugačnomisleče".... In nič slabega ni v tem.
|
|
drugačnopomenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
| |
13.501 13.601 13.701 13.801 13.901 14.001 14.101 14.201 14.301 14.401 
