|
apór |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aporéma |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aporemátski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aporepresor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aporepresor (aporepressor; Aporepressor) je regulatorni protein, ki vezan na njegov represor preprečuje transkripcijo genov v nekem operonu.
|
|
aporetičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vprašanje, ki Avguština zvabi na mučno aporetično pot premišljevanja o večnosti, je vprašanje stvarjenja: "Slišati hočem in doumeti, kako si v začetku ustvaril nebo in zemljo."
|
|
aporetičnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takšno stanje je izhodišče postmodernističnih medbesedilnih navezav, ki so metafikcijske: te v osemdesetih letih tematizirajo in eksplicirajo aporetičnost, nedoločljivost Prešernovega besedila.
|
|
aporétika |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aporičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po vsem sodeč, gre za obsesijo odvisnosti in nadzorovanosti v nekem stisnjenem, brezizhodnem okolju, zato se zdi primerna oznaka "rovtarska paranoja", ki je seveda shizofrenično utemeljena z aporično ambivalenco med ljubeznijo in sovraštvom.
|
|
aporíja |
filoz., po eleatski filozofski šoli nerešljivo nasprotje pri logični sodbi; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aporijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrh vsega se v luči temeljne aporijske eksistencialne ranljivosti (shizoidnost rázloke), ki se ji ne more popolnoma izmakniti noben uglednež s svojim intimno samozadostnim kariernim projektom, ne zdi zanemarljiv biografski podatek, da je Lewis prišel z najbolj problematičnega dela Irske (tudi Hopkins je keltskega, t.j. valižanskega porekla), se pravi, da ni povsem brez simptoma identifikacije z agresorjem (ali v smislu Stevensa: hlapčevske "identifikacije" z gospodarjem), kar pri družbenem uveljavljanju neredko zahteva samozatajevalno preobrazbo z namenom biti vzornejši od vzornika (bolj angleški od Angleža).
|
|
apórt |
1. lov. prinos ustreljene divjadi k lovcu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aportél |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
apórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apórter |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aportiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uporabljajo ga za lov na zajce, lisice, jelene, srnjad in divje prašiče, primeren pa tudi za prinašanje (aportiranje) pernate divjadi.
|
|
aportírati |
-am; nedov. in dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aposiopéza |
lit. opustitev, opuščanje konca stavka zaradi večjega učinka, zamolk:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aposporija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aposporija (apospory; Aposporie) je razvoj diploidne embrionalne vreče s pomočjo somatske delitve semenčice (nucellus-a) ali celične ovojnice (integumentum-a), kar je oblika agamospermije.
|
|
apostát |
rel. kdor odpade od vere, odpadnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostátičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apostátstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
apostazíja |
rel. odpad od vere, odpadništvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostazírati |
-am; dov. in nedov., vir: B; povezave:
|
|
apóstelj |
star. apostol; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apósteljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aposterióren |
filoz. dobljen iz izkustva, izkustven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aposteriori |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dokaz je spet zavrnil David Hume, ki je trdil, da ne moremo apriori dokazati, da ima vsak dogodek svoj vzrok, niti tega ne moremo aposteriori ugotoviti.
|
|
aposteriorij |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
aposteriorístičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
apostil |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še ena pravniška finta, z Nemčijo nimamo reciprocitete v zvezi s priznavanjem notarskih overitev, preveri pri tvoji UE, če je v redu, da prineseš samo od notarja overjen podpis pogodbe, lahko da boš potreboval tudi Apostil (potrdilo državnih organov o "verodostojnosti" notarja po kmečko).
|
|
apostílo |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apóstol |
1. rel. vsak od dvanajsterih Kristusovih učencev:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
apostoláda |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apostolát |
rel. dejavnost kristjanov za zveličanje soljudi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apóstolica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apostólik |
rel. papež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostolinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne vem iz katertega razloga naj bi Cerkev skrivala, če bi bilo res, da so bile med apostoli tudi apostolinje.
|
|
apóstolka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apóstolov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apostolovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
apostolováti |
knjiž. učiti, širiti krščanstvo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostólski |
1. nanašajoč se na apostole:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostólstvo |
rel. 1. apostolat:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostróf |
lingv. grafično znamenje v obliki vejice za označevanje izpuščene črke, opuščaj; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apóstrofa |
lit. ogovor, ogovarjanje neprisotne osebe ali stvari, nagovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostrofácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
apostrófen |
-fna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apostrofiranec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prva dva zvezka, čeprav izdana v skromnem številu izvodov, sta nesluteno dodatno sprostila grafomansko aktivnost Toneta Pretnarja (Tonček je vsak poklonjeni izvod Grafomanij opremil z novim akrostihom) pa tudi njegovih apostrofirancev, ki so mu začeli vračati verzificirana posvetila in voščila; nekaj tega je bilo natisnjeno že v drugem zvezku Grafomanij, nekaj odmevov pa prinašajo naslednji odstavki uvoda; prišlo pa je tudi do nujnih popravkov komentarskega dela Grafomanij.
|
|
apostrofíranje |
glagolnik od apostrofirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostrofírati |
ogovoriti, nagovoriti neprisotno osebo ali stvar:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apostrofováti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
apostulat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Spoznala sem, da so v okolju, kjer živim, tri potrebe, kamor bi usmerila svoj apostulat.
|
|
apotécij |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apotéčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apoteiziran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
apotéka |
raba peša lekarna:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékar |
raba peša lekarnar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékarica |
zastar. lekarnarjeva žena:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékarjev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apotékarski |
raba peša lekarnarski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apotékarstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
apoteóza |
poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apoteozen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
apoteoziranje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
apoteza |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Posebej je treba omeniti še Lausbergovo omenjanje apoteze, to je postavitve presežnega, in sicer semantično presenetljivega oziroma najzanimivejšega člena v sam konec (dela) besedila.
|
|
apotropájon |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
apotropéjski |
etn. ki ima po ljudskem verovanju moč, da odganja nesrečo, varuje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apozícija |
lingv. samostalniški prilastek, zlasti sestavljeni, v istem sklonu kot odnosnica, pristavek; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apozicíjski |
lingv. apozicionalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apozicionálen |
nanašajoč se na apozicijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
appassionáto |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
|
appeál |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
appelzelski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
áppenzéllski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
appiesdoorn |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
appoggiatúra |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
appóint |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
appolináris |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
apragmatičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
O značilnostih pragmatične in apragmatične izjave je pisal K. Bartoszyński, Deixis i pretpostavka u pripovjednom iskazu, Republika 40 (1984), 6, 89-98.
|
|
apraklonidin |
ime zdravila; m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
apráksičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
apraksíja |
med. bolezenska nesposobnost povezano delati nekatere gibe; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apramíh |
medm., vir: B; povezave:
|
|
apreciacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako kot v večini tranzicijskih držav je tudi v Sloveniji prisotna realna apreciacija domače valute.
|
|
apreciacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ponovna depreciacija tolarja v juniju, ko je prejšnja dva meseca že kazalo, da se apreciacijski pritisk ponovno krepi.
|
|
apreciiranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi ponovnega apreciiranja tolarja in še restriktivnejše cenovne politike lahko pričakujemo, da se bo v poletnih mesecih rast inflacije, upoštevaje morebitne korekcije pri energetiki, umirila na letni ravni blizu 10 %, v jesenskih mesecih pa se utegne zaradi cenovno ugodne spremembe sezone (ukinitev zimske tarife za obračun električne energije) letna inflacija spet znižati na enoštevilčno raven.
|
|
apreciirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu pa je potrebno omeniti, da je realni devizni tečaj apreciiral, kar se je odrazilo na tekočem računu plačilne bilance, ki je beležil precej velik deficit.
|
|
aprecirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi si podrobneje analizirali slovensko konkurenčnost v nekem ustreznem obdobju (npr. od 1994 do 1999), bi lahko ugotovili, da je domača valuta aprecirala, saj je bil realni efektivni devizni tečaj v povprečju leta 1999 višji od tistega v letu 1994.
|
|
aprehenzíja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aprehenzíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aprekácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apresorij |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na miceliju se tvorijo organi apresorji in havstoriji, ki predrejo zunanjo celično steno in v epidermu pridejo v kontakt z živimi celicami.
|
|
après-ski |
obl. kar se nosi po smučanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apretêr |
kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apreterka |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
poklic: Apreter/apreterka tekstilij, usnja, krzna, mojster/mojstrica vzdrževanja tekstilij.
|
|
apretêrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apretíranje |
glagolnik od apretirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apretírati |
teh. opravljati dokončna dela na materialu za lepši videz, boljšo kakovost:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
apretíren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
apretúra |
1. teh. dokončna obdelava materiala za lepši videz, boljšo kakovost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
8.601 8.701 8.801 8.901 9.001 9.101 9.201 9.301 9.401 9.501 
