dobrína |
1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrizgati |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dobrljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
|
dóbrna |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
wiki
|
dóbrnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dobrodáren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
dobrodáriti |
-im; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dobrodelka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dobrodélnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dobrodôšlica |
slavnosten sprejem ob prihodu gosta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobroglásen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
dobrojadrn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dobrojédka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dobrolétina |
nar. dobrovita:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrolétovina |
nar. dobrovita:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobromislíka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dobronamembno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dobronamenski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dobronaméren |
ki ima dobre, poštene namene:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobronamérnež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dobronamernik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
dobronamérnost |
lastnost dobronamernega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobroproračunski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dobroràd |
-áda -o; prid., vir: B; povezave:
|
dobrorasten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Med slaborastnimi in dobrorastnimi tekači je bilo v gornjem primeru kar 35 kg razlike.
|
dobrosituiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ali razno razni konventi zbirajo in predajajo v rejo esposite oz. organizirajo porode anonimnim dobrosituiranim ženskam oplojenim od napačnega moškega v zameno samo za dobro ležišče v nebesih?
|
dobrostánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dobróta |
1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrotica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
dobrótnica |
1. ženska, ki izkazuje, deli komu dobrote:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrotnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
dobrotováti |
star. izkazovati, deliti dobrote:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
dobrovíta |
bot. grm z belimi ali rdečkastimi cveti v ploščatih kobulih, Viburnum lantana:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrovítnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
dobrovítovina |
šibje dobrovite:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrovólja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dobrovoljčica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dobrovóljčkarski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dobrovoljčkast |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dobrovóljka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dobroznan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pozdrav iz dobroznanega in neimenovanega.
|
dobroželja |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dobrožívka |
ženska, ki {rada} dobro, uživaško, brezskrbno živi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dobrskati |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dobrúdžanski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dobutamin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Takojšnji ukrepi pri šoku so infuzija tekočin in infuzija kateholaminov (dobutamin, noradrenalin) v veno glede na vrednosti sistemskega arterijskega in polnitvenega tlaka ter srčnega indeksa ter vzročno zdravljenje.
|
docéla |
knjiž. popolnoma, čisto:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
docentinja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi ženski nastopita službo v študijskem letu 1933-1934 (podatka nisem preverila za leta 1930-1933), in sicer privatna docentinja dr. Alma Sodnik na Oddelku za filozofijo na takratni Filozofski fakulteti (v nadaljevanju: FF) ter lektorica Fanny Copeland, ki je FF ostala zvesta še naslednja desetletja.
|
docêntka |
ženska oblika od docent:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
docentúra |
naslov ali služba docenta:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
docíranje |
glagolnik od docirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
docírati |
1. slabš. govoriti ali razlagati, kakor da bi poučeval:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
docvétati |
približevati se koncu cvetenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
docvetávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
docvítati |
približevati se koncu cvetenja:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dočakan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dočakanje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nikakor pa ne bi mogli trditi, da je še dandanes smisel našga obstoja dočakanje princa na belem konju.
|
dočákati |
1. s čakanjem priti do česa, doseči kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dočakljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
dočakováti |
redko pričakovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dočaran |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dočáranje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
dočárati |
publ. pričarati, prikazati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dočarávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dočásen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dočebeláriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
dočékati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dočépati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dočesánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
dočísta |
knjiž. do čistega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dočítati |
-am; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
dočlénka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
|
dočrnogorováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
dočŕpati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dočustvovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
dočustvováti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
dočutévati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dočúvati |
-am; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dodája |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dodajáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dodajajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dodajálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dodajálen |
teh. s katerim se kaj dodaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodajalnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vibracijski dodajalnik uporabljamo za avtomatsko dodajanje, orientacijo in selekcijo najrazličnejših polizdelkov pri posluževanju raznih strojev in montažnih mest.
|
dodajan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dodájanje |
glagolnik od dodajati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodájati |
1. dajati {k} čemu še kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodájen |
teh. ki se dodaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodanašnji |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dodanost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
dodátek |
1. kar se da {k} čemu zraven, povrhu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodáten |
ki se da {k} čemu zraven, povrhu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodáti |
1. dati {k} čemu še kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dodatno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Da pa bi celotno problematiko strokovno še dodatneje razsvetlili, napravili neke vrsto refleksijo minulega stoletnega filmskega neodvisnega obdobja in ponudili nove smernice razvoja za domači film v digitalnem odbobju, bomo skupaj s Študentsko založbo izdali še strokovni zbornik, katerega premierna predstavitev bo seveda na samem festivalu.
|
dodatnoizobraževalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dodatnoplačniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dodatnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Načelo dodatnosti (additionality) zahteva, da finančna sredstva strukturnih skladov in kohezijskega sklada ne nadomeščajo finančne pomoči, temveč ta sredstva predstavljajo dodatno finančno pomoč državi in nižjim teritorialnim ravnem.
|
dodávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dodavátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dodávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|