oplodílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oplodítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oplodítev |
glagolnik od oploditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oplodíti |
1. povzročiti nastajanje novega organizma z združitvijo moške in ženske spolne celice:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oplodítven |
nanašajoč se na oploditev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oplódje |
agr. sočni ali suhi del plodu, ki obdaja seme, semena:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oplodljív |
ki se da oploditi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oplòj |
-ôja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oplojênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
oplôščiti |
knjiž. obložiti s ploščami:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oplóščnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
oplóšnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oplòt |
-óta; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oplóten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oplótenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
oplótje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oplótniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oplòv |
-óva; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oplóvljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
oplovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
oplútec |
-tca; m, vir: B; povezave:
|
oplútnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oplúžje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opnén |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ópno |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opnokríl |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
opnokrílec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opóčen |
nar. zahodno lapornat:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opočítek |
-tka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opodeldók |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opogúmiti |
narediti, da postane kdo pogumen:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opogúmljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opôhel |
-hla -o; prid., vir: B; povezave:
|
opòj |
nav. ekspr. 1. kar povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opójen |
ki povzroča pijanost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opojênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
opojênost |
nav. ekspr. stanje čutnega in duševnega ugodja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opojílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
opojílo |
knjiž. sredstvo, ki povzroča stanje čutnega in duševnega ugodja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opojíti |
1. povzročiti pijanost:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opojljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
opójnoblóden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
|
opójnobújen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
opójnodrhtèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
|
opójnogrênek |
-nka -o; prid., vir: B; povezave:
|
opójnopobóžen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
opójnost |
lastnost, značilnost opojnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opójnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
opójnotêžek |
-žka -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
opójnotôpel |
-pla -o; prid., vir: B; povezave:
|
opókel |
zastar. 1. razpokan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opól |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opólčenec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
opólčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
opóldne |
ed., redko poldan, poldne:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opóldne |
sredi dneva med sončnim vzhodom in zahodom, ob 12. uri:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opoldnéven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opoldnévnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opóldnič |
-a; m, vir: B; povezave:
|
opólec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
opólje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opólnočen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opólnoči |
sredi noči med sončnim zahodom in vzhodom, ob 24. uri:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opolnomóčen |
zastar. pooblaščen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opolnomóčenec |
zastar. pooblaščenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opolnomóčenik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
opolnomóčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opolnomočiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
opolnomóčje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
ópolo |
črno vino z otoka Visa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opólzek |
1. ki izraža ali vzbuja na izživljanju temelječ odnos do spolnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opólzel |
star. 1. spolzek, drsen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opólzen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
opólzkost |
lastnost, značilnost opolzkega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opómben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opomèn |
-éna; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opoméniti |
knjiž. dati pomen, smisel:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opoménjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opomín |
glagolnik od opomniti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opomínski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
opómnik |
predmet, stvar, ki koga opozarja na kaj, mu pomaga spomniti se česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opómnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opomnilen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
opómniti |
1. izraziti nejevoljo, nezadovoljstvo s kom zaradi njegovega negativnega dejanja, ravnanja:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
opómnjenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
opomôči si |
v nedoločniku, sedanjem času in deležniku na -l postati spet sposoben za; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
opónec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oponènt |
knjiž. nasprotnik, zlasti v razpravljanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponênten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
oponesljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
oponêsti |
1. reči tako, kot je rekel kdo drug, navadno z namenom smešiti, žaliti ga:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oponòs |
-ôsa; m, vir: B; povezave:
|
oponôsen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
opór |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
oporéčen |
ki se mu da oporekati, ugovarjati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporêči |
1. z dajalnikom z besedami izraziti nasprotujoče stališče do izjave, mnenja drugega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporečnež |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporéčnik |
knjiž. kdor oporeka, ugovarja, zlasti razmeram, normam v kaki skupnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
oporečnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
oporéčniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|