izrís |
glagolnik od izrisati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrisen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
izríti |
1. z ritjem spraviti iz česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
izriv |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
izríven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izróbljen |
bot., v zvezi izrobljeni list list z zarezo na vrhu listne ploskve; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izroček |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
izročênec |
jur. oseba, izročena drugi državi zaradi kazenskega pregona ali izvršitve kazni; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročênost |
knjiž. stanje izročenega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročílec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
izročílen |
jur. s katerim se kaj izroči:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročílnež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
izročílo |
kar se je iz preteklosti ohranilo, zlasti na področju duhovne kulture:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročílski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
izročítelj |
kdor kaj izroči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročítev |
glagolnik od izročiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročíti |
1. napraviti, da preide kaj k drugemu:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročítven |
jur. nanašajoč se na izročitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izročník |
-a; m, vir: B; povezave:
|
izròd |
1. redko izroditev, izrojevanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izródek |
1. kar se izrodi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izróden |
nanašajoč se na izroditev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izródič |
-a; m, vir: B; povezave:
|
izrodítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
izrodítev |
glagolnik od izroditi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrodíti se |
1. biol. spremeniti se na slabše glede na organ, organizem ali vrsto organizmov:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izródstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
izrojênec |
čeb. čebelja družina, ki je rojila:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrojênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izrojênost |
lastnost izrojenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrojíti se |
prenehati rojiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrúti |
knjiž. 1. s silo spraviti iz česa, navadno iz zemlje; izruvati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izrúžek |
-žka; m, vir: B; povezave:
|
izrúžiti |
nar. izluščiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izr. |
kratica, vir: N; povezave:
nova beseda
|
izséček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izséčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
izsèk |
1. prostor, ki je izsekan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izselítev |
glagolnik od izseliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izselíti |
povzročiti, da kdo zapusti svoje bivališče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izselítven |
nanašajoč se na izselitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izseljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
izséljenček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
izséljenik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
izséljeniški |
star. izseljenski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izséljeništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izséljenski |
nanašajoč se na izseljence:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izséljenstvo |
1. bivanje v tujini, navadno stalno:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsélnik |
zastar. izseljenec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsélniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
izsélništvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
izsèv |
-éva; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izseven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
izsévnost |
fiz. sposobnost izsevanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
izsíliti |
1. s silo priti do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsíljenje |
glagolnik od izsiliti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsiljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
izsiljívec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
izsiljívost |
jur. možnost prisilne uveljavitve pravnega predpisa; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsiljujoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
izsíp |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
izsípčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
izsípen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
izskočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
izskočíti |
1. skočiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izskok |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
izslédben |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
izslédek |
kar predstavlja posledico raziskovanja, raziskovalnega dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsledílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
izsledítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
izsledítev |
glagolnik od izslediti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsledíti |
1. priti po sledi do mesta, kjer je divjad:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsledítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
izsledljív |
ki se da izslediti, odkriti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsledník |
knjiž., redko preiskovalec, preiskovalni sodnik; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izslédniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
izsledoslóvje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
izslédstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
izslíniti se |
slabš. naskrivaj, neopazno oditi:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsolzíti |
knjiž. izjokati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsôpsti |
1. z odprtimi usti močno iztisniti zrak:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izspominiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
izsréden |
ki nima osrednje točke v svojem središču; ekscentričen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsredíščen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
izsrédnik |
strojn. okrogla plošča, pri kateri os vrtenja ne gre skozi njeno središče; ekscenter:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsrédnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
izsrédniški |
nanašajoč se na izsrednik; ekscentrski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izsrednji |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
izsrédnost |
teh. lastnost dveh okroglih predmetov ali likov, da se njuni središči ne ujemata; ekscentričnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstòp |
1. glagolnik od izstopiti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstópen |
nanašajoč se na izstop:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstopíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
izstopíti |
1. stopiti iz česa, navadno iz prometnega sredstva:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstopivši |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
izstopljen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
izstopnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
izstrélek |
valjasto, na eni strani navadno koničasto telo, ki ob sprožitvi ali vžigu zleti v določeno smer:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
izstrélen |
nanašajoč se na izstrelitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
izstrelílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|