besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: A   zadetki: 254.394-254.493



drúžben  1. nanašajoč se na družbo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžbenik  1. kdor sodeluje pri podjetju ali gospodarski akciji s kapitalom ali delom; družabnik:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbenikov  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Izvzetje družbenika od zastopanja, določitev skupnega zastopanja ali vključitev prokurista v skladu s prejšnjim odstavkom, kakor tudi vsako spremembo glede družbenikovega upravičenja za zastopanje, morajo priglasiti za vpis v register vsi družbeniki.
drúžbeniški  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Tudi vsebina družbeniške pogodbe ustanoviteljic občin (ustanovitveni kapital podjetja je deset tisoč evrov, delež vložka pa se je izračunal na podlagi števila občanov posameznih občin) se še usklajuje.
drúžbeništvo  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
drúžbenobórben  -a -o; prid., vir: B; povezave:
družbenočloveški  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drúžbenoekonómski  nanašajoč se na gospodarstvo določene družbe ali gospodarski položaj posameznikov ali skupin v njej:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbenoekon.  kratica, vir: N; povezave: nova beseda
družbenofilozofski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Delo prof.dr. Andreja Kirna obsega tri težišča: filozofijo, sociologijo znanosti in tehnike ter družbenofilozofske razsežnosti ekoloških/okoljskih problemov.
drúžbenoideolóški  -a -o; prid., vir: B; povezave:
družbenojezikoven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V konkretnih družbenojezikovnih razmerah slovenske manjšine je taka kodna izbira tudi v nasprotju z Griceovo predpostavko o načelu sodelovanja, ki se mu podrejajo udeleženci komunikacije, da bi učinkovito vplivali na sogovornika.
drúžbenokrítičen  nanašajoč se na kritiko družbe:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbenokulturen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Besedilo postane ključno, če ima že sámo oblikovne in tematske odlike ter če izpolni tri družbenokulturne pogoje v procesih recepcije in poznejše besedilne obdelave: kanonizacijo, antonomazacijo in trajnost, moč pri izzivanju nastajanja novih literarnih del.
družbenoodgovoren  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drúžbenoosvobodílen  -lna -o; prid., vir: B; povezave:
družbenopísje  -a; s, vir: B; povezave:
drúžbenopolítičen  nanašajoč se na politično življenje družbe:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžbenoprerézen  -zna -o; prid., vir: B; povezave:
drúžbenoproizvóden  -dna -o; prid., vir: B; povezave:
družbenoprostorski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
družbenoprosveten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ideologija in prosvetna politika tistega časa sta težili k redukciji pedagoških prizadevanj na neposredne, dnevne družbenoprosvetne naloge in potiskali razvoj pedagogike k reševanju teh nalog in k zanemarjanju temeljnih problemov pedagoške teorije.
družbenoroben  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Mladina v devetdesetih pa ima neko novo prevladujočo podobo, ki je zaznana kot umik v zasebnost in tradicionalizem in sočasno tudi kot povečana nestrpnost do nacionalnih in socialnih manjšin, družbenorobnih skupin.
družbenosistemski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Družbeno in gospodarsko relevantnost predlogov projektov aplikativnih raziskav recenzenti ocenijo z vidika: ... prispevka k tehnološkemu napredku, k učinkovitosti družbenosistemske organiziranosti ali h krepitvi narodne identitete ...
družbenoslóven  -vna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
družbenospolen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drúžbenost  1. lastnost, značilnost družbenega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžbenosten  -tna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si. Primer: Definicija sociolingvistike (družbenostnega jezikoslovja) kot mejnega jezikoslovnega področja med znakovnimi in družbenimi vedami.
družbenostnojezikosloven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Jezikovno razsodišče (1980--1982), 1984 (družbenostnojezikoslovni sestavki).
družbenostrukturen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: S tem, ko je skozi strastno, predano in vztrajno iskanje resnice o lastnem športnem početju korak za korakom začel prepoznavati šport kot derivat libida in kot integralni sestavni del regulatornih/disciplinatornih praks oziroma oblastnih razmerij (ki so historično, družbenostrukturno, socialno in psihološko pogojene) po eni strani vrnitve nazaj ni bilo več; po drugi pa je v običajno vsakdanjo percepcijo/interpretacijo športa začel vnašati nelagodje.
družbenoureditven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ob soočenju dveh različnih, pa v našem primeru še vedno dokaj podobnih kultur imamo pri prenašanju specifičnih družbenoureditvenih fenomenov iz ene kulture/jezika v drugo kulturo/jezik načelno vsaj tri možne pristope: ...
družbenoutopičen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
družbenovzgojen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sredi šestdesetih let je skušala literarna didaktika rešiti šolsko ukvarjanje s književnostjo njegove družbenovzgojne vloge, kar se je zdelo mogoče le z umikom v nekakšen »strokovni intimizem«, ki se je kazal s scientifikacijo književne didaktike in književnega pouka.
drúžbenozgodovínski  nanašajoč se na zgodovino družbe:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžbenski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
drúžbin  pridevnik od družba 4:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družbínski  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drúžbljenje  -a; s, vir: B; povezave:
družbomŕzen  -zna -o; prid., vir: B; povezave:
družbopísen  -sna -o; prid., vir: B; povezave:
družboslóvec  strokovnjak za družboslovje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družboslóven  nanašajoč se na družboslovje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družboslóvje  znanost, ki proučuje človeško družbo in zakonitost njenega razvoja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družboslovski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: FAKULTETA ZA DRUŽBENE VEDE - precej razvejana stran z obilico uporabnih informacij ter pravim družboslovskim forumom, polnim težkih polemik
družbotvóren  -rna -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
družbotvorno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Liberalizem kot pozicija je družbotvorno nesmiseln in vodi slovensko državnost v slepo ulico
drúže  star. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
drúže  star., navadno kot nagovor zakonec:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžebnik  -a; m, vir: B; povezave: najdi.si.
drúžek  -žka; m, vir: B; povezave: najdi.si.
druželjúben  -bna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda
drúžen  1. knjiž. pri katerem je udeleženo več ljudi; skupen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúženje  glagolnik od družiti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družíc  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
družílnik  -a; m, vir: B; povezave:
družínce  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
družínče  zastar. služabnik:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družínec  -nca; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
družínik  v Sovjetski zvezi član prostovoljne civilne organizacije, ki skrbi za javni red, varnost ljudi:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družinin  prid., vir: N; povezave: nova beseda
družínski  nanašajoč se na družino:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družinskopolitičen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
družinskorodoven  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: V železni dobi se je pojavil nov način pokopavanja - velike družinskorodovne halštatske gomile.
družinskost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Za nas so pomembni don Boskovi principi celostne skrbi za mlade, družinskost in preventiva.
družínskovzgójen  -jna -o; prid., vir: B; povezave:
družínstven  -a -o; prid., vir: B; povezave:
družínstvo  knjiž. kar je v zvezi z družino:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družíšče  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
družítev  glagolnik od družiti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družíti  1. notranje, čustveno povezovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družítven  -a -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
družjè  -éta; s, vir: B; povezave: najdi.si.
družljív  knjiž. ki se {rad} druži:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družljívost  knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družljivosten  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Zase si sicer tega ne bi upal trditi, je pa možno, da kakšen tak družljivostni vidik ali drugačno mikrojezikovno okolje vpliva na izbiro sklanjatvenega vzorca.
družmirski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: se nanaša na Družmirje: Konec septembra leta 1973 je Šaleško dolino zajelo hudo neurje. V Šoštanju je Paka v noči s 24. na 25. september močno poplavljala in povzročila veliko škode, v Družmirju pa je bregove prestopila Velunja, zalila rodovitne družmirske njive in prav tako povzročila ogromno škode.
družník  zastar. 1. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžništvo  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
družno  prisl., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Pa so družno nadaljevali proslavljanje dne v noč, iz šumenja reke v rezke zvoke glasbe in krikov in moledovanj za še več vsega.
drúžnost  knjiž. 1. nagnjenost k življenju v kolektivu, v družbi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúžnosten  -tna -o; prid., vir: B; povezave:
dŕvce  manjšalnica od drvo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drvčè  -éta; s, vir: B; povezave:
drveč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Dovolj močan in drveč rock naslonjen na jazz-funk fraze z vmesnimi izleti, ki nikoli ne prestopijo prag dobrega okusa in preidejo v samozadovoljne ekshibicije.
drvénec  min. okamnina s kremenom prepojenega lesa; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drvenênje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
drvénik  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drvênje  glagolnik od drveti:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drvéti  zelo hitro se premikati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drvíht  -a; m, vir: B; povezave:
drvíšče  gozd. prostor v gozdu za zlaganje in prebiranje drv; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drvíti  1. star. poditi, goniti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕvje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
dŕvlje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
drvničíšče  -a; s, vir: B; povezave:
drvník  gozd. gozd z drevjem, primernim samo za drva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕvo  1. nar. poleno:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drvocépec  -pca; m, vir: B; povezave:
drvolík  -a -o; prid., vir: B; povezave:
drvolíten  -tna -o; prid., vir: B; povezave:

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   253.894 253.994 254.094 254.194 254.294 254.394 254.494 254.594 254.694 254.794  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA