|
dovòlj |
izraža količino, mero, ki ustreza, zadošča:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóljen |
1. zadosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljenec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Republiki Sloveniji se pripravlja nov Zakon o jedrski in sevalni varnosti, ki bo urejal: ... jasno določena primarna odgovornost dovoljencev za jedrsko in sevalno varnost, pristojbine dovoljencev.
|
|
dovoljênje |
kar izraža soglasje nadrejenega z željo, prošnjo podrejenega:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóljenost |
lastnost dovoljenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovoljiv |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dovóljnost |
zastar. zadovoljnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóljstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dovóljšen |
knjiž. zadosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóljšnji |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovoljujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V nasprotju z večino Afričanov živijo v demokratični ureditvi že od leta 1976, dovoljujoč vsakomur, da kandidira, voli in je izvoljen.
|
|
dovòz |
1. glagolnik od dovoziti ali dovažati:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovózen |
navadno v zvezi s cesta, pot ki veže industrijske, gradbene objekte z večjo javno cesto; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovozíšče |
kraj, prostor, kamor se dovaža; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovozíti |
1. končati vožnjo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóznik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dovózniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dovoznost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Povzročitelji so dolžni vzdrževati čistočo na odjemnih mestih in dovoznost poti do odjemnega mesta.
|
|
dovréti |
vreti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóvrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dovŕšek |
-ška; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dovŕšen |
lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršèn |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zelo dober motor, zelo tehnično dovršen in zanesljiv avto.
|
|
dovŕšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... mečajo se tudi glagolske kategorije: vidski pari (dovršna in nedovršna oblika glagola): oblačem (oblečem se/oblačim se + neuporaba proste pripone --- se, si); Zjutraj sem zbudil in umival. Potem oblačim in jem zajtrk.
|
|
dovršênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovršênost |
lastnost, značilnost dovršenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršênstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dovršétek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovršílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dovršítelj |
knjiž. kdor kaj dokonča, dovrši:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršítev |
glagolnik od dovršiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršíti |
1. knjiž. dokončati, končati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovršitven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glede na to, da je izvajalec uvidel problematičnost dovršitvenega roka in s tem nevarnost za plačevanje pogodbenih kazni, je zahteval za vsako najmanjšo spremembo in pomanjkanje zahtevanega materiala podaljšanje dovršitvenega roka.
|
|
dovŕšnik |
lingv. glagol, ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovŕšnost |
lingv. značilnost dovršnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovŕžek |
-žka; m, vir: B; povezave:
|
|
dóvški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovtíp |
šaljivo, duhovito izražena misel:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
dovtípen |
1. ki {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnež |
kdor {rad} dela, pripoveduje dovtipe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnost |
lastnost dovtipnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzéten |
navadno v zvezi z za 1. sposoben dojemati, občutiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzéti |
nar. izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzetnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Odločitev za delno jezikovno posodobitev besedila je nenazadnje narekovalo dejstvo, da je bilo osrednje pisateljevo prizadevanje s tem romanom, ustvariti tip naravnega vzgojnega romana, namenjenega slovenski mladini, pri čemer je potrebno izpostaviti, da je bil Gustav Šilih vse življenje velik dovzetnež za narodne vrednote, torej tudi jezikovne, a takratne neugodne razmere za slovenski jezik, pogosto študijsko bivanje in siceršnja pota v Zagrebu ipd. so s številnimi hrvatizmi pustile sledi v njegovem maternem jeziku.
|
|
dovzétnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dovzétnost |
lastnost, značilnost dovzetnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
down |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dozdéti se |
nav. 3. os., zastar., z dajalnikom zazdeti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdétje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dozdévek |
knjiž. nejasno sklepanje, misel, da je kaj verjetno, resnično:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdéven |
o katerem se nejasno sklepa, misli, da je:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdévnost |
lastnost, značilnost dozdevnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozdevnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To dosega npr. z razvidnimi anahronizmi iz političnega žargona, z evociranjem cinične logike oblastnih in ideoloških ustanov, z dozdevnostnimi konstrukcijami (»kakor da«), litotičnimi prislovi (»le za kanec«), zlasti pa s parabolično opozicijo pri predstavljanju dogajališč in dogodkov ...
|
|
dozémeljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dozémen |
-mna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dózen |
nanašajoč se na doza1; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozêr |
teh. priprava za doziranje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dózičen |
v zvezi dozična ključavnica ključavnica, ki se odpira z navadnim ključem s stopničasto brado; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Danes se nam grad kaže v podobi, kakršno so izoblikovala stoletja prezidov in dozidov.
|
|
doziméter |
fiz. priprava za merjenje količine žarkov, navadno rentgenskih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozimétričen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: V specializiranih laboratorijih opravljajo dozimetrične meritve, ki se uporabljajo za preverjanje skladnosti različnih modelov mobilnih telefonov z mednarodno določenimi mejnimi vrednostmi.
|
dozimetríjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dozír |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dozíren |
teh. ki dozira:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozirnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če dodamo še avtomatski dozirnik peletov in cisterno na zunanjo stran objekta, se v celoti približamo prednostim plinske in oljne kurjave.
|
|
dozist |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na spodnji fotografiji je dobro razviden razlog pomanjkanja tekmovalnosti dozistov, ki so se potem raje posvečali (pre)doziranju maliganov.
|
|
dozív |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dozòr |
-ôra; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dozôrek |
-rka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dozorel |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zasedba je znova utemeljila svoj sloves glasbeno dozorelega banda in popolnoma hipnotizirala ozračje.
|
|
dozorélost |
stanje dozorelega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozôren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dozorênje |
glagolnik od dozoreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozoréti |
1. z rastjo, zorenjem priti do zrelosti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorétje |
glagolnik od dozoreti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozorítev |
glagolnik od dozoreti ali dozoriti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozoríti |
narediti, da postane kaj zrelo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozòv |
-óva; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dozvédek |
-dka; m, vir: B; povezave:
|
|
dozvédeti |
-vém; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Kar su kje jedli, kje su se skregali, kar i koliko i kom je kdo kaj dolžen, kdo se če ženite, ktera deklina je košata, i od koga; celo to je vedla, kar sta si tu al tam dva na skrivnem na ušesa povedala; ... pa kako je to vse dozvedla, to je sam bog vedel.
|
dozvenéti |
prenehati zveneti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dozvóčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Tibor bo kljub visoki startni številki (60 + n + Tibor ) lahko še vedno dosegal visoke dozvočne hitrosti (sicer bo to še vedno pod 1 Mach, ampak...).
|
dozvoljênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dóž |
v beneški in genovski republiki voljen dosmrtni poglavar:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóžd |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dóžen |
pridevnik od doga1; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožéti |
končati žetev:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožétje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dožétki |
nar. vzhodno pojedina po končani žetvi:; m mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóževstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dóžinjin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dožítek |
star. doživetje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dožítje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dožívek |
-vka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doživet |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Le tako lahko nastane velik dogodek, resnično doživeta predstava, gledališče, ki izdeluje temne in svetle in prelivajoče se bisere.
|
|
doživétek |
-tka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doživéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doživéti |
1. v življenju priti do česa, biti deležen česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživétijski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
| | | |
253.294 253.394 253.494 253.594 253.694 253.794 253.894 253.994 254.094 254.194 
