|
dostòp |
1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostópen |
1. do katerega se da priti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dostopíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dostopiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prek spleta lahko dostopijo do aplikacije, ki jim omogoča pregled svojih sporočil, skupnih map.
|
|
dostópnost |
značilnost dostopnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
dostopoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Raznolike varnostne in komunikacijske potrebe so podprte z izbiro načina delovanja naprave, ki lahko deluje kot usmerjevalnik, brezžična dostopovna točka ali odjemalec.
|
|
dostoríti |
star. nadomestiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostovéren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dostrél |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dostrojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Druge strojene ali dostrojene goveje kože ali kože kopitarjev, toda nadalje neobdelane, cepljene ali necepljene ...
|
|
dostrojênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dostrôpen |
ki sega do stropa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosušen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Les je zračno sušen in na zahtevo kupca pred dobavo dosušen v sušilnici.
|
|
dosušitev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za dosušitev na končno vlažnost materiala, ki mora biti enaka povprečni ravnovesni vlažnosti mesta vgraditve (t.j. pri notranji opremi 8 do 10%) pa se največ uporablja šaržno nizkotemperaturno konvekcijsko sušenje.
|
|
dosušiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dosušimo pridelke v novo zgrajeni sušilnici in na domači krušni peči.
|
|
dosúti |
dodatno, zraven nasuti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosvetliti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Sicer bi lahko z odbojnikom dosvetlil temnejše dele obraza, ampak saj pravim, odvisno od tega, ali to sploh hočeš.
|
|
dosvetlôben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
došíti |
redko končati šivanje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóšlek |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dòšólski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doštéti |
končati štetje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotêči |
1. s tekom priti do koga, ki gre spredaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotegníti |
zastar. nadomestiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotehdôb |
star. dozdaj, doslej; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotèk |
-éka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dotekniti |
dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotemenski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dotepênec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dotíčen |
redko dotikalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotíčje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
dotičnež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naj bo jasno, da če bi se ta domneva potrdila, bi se kljub priznavanju genialnosti zamisli in izvedbe (in mučeniški vztrajnosti) že slabo mnenje, ki ga gojim do dotičneža, še poslabšalo.
|
|
dotíčni |
pisar. ki se o njem govori, nanj misli; ta, tisti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotíčnik |
pisar. oseba, o kateri se govori, nanjo misli; ta, tisti {človek}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotíčnikov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dotiepin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Te simptome je psihiater sprva pripisal novo uvedenemu dotiepinu, nato pa je posumil, da gre morda za OR po ukinitvi paroksetina.
|
|
dotík |
kratkotrajno, popolno približanje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotikljiv |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Eno" kot stalna osnova in možnost - vznikanje mene in stvari v stvarnost nima nobene nujnosti, nobenega razloga - je navzočnost Enega, Eno-v-mnogem, dotikljivo Eno.
|
|
dotíp |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dotís |
zal. nespremenjen dodaten natis kakega dela v okviru z avtorjem dogovorjene naklade; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotísk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dotisniti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Študentska založba, izdajateljica Virkove knjige, se je odločila za ponatis (k 500 izvodom so jih dotisnili še 600), založba Gyrus, ki izdaja maturitetno gradivo, pa je izdala in prodala še 3000 izvodov.
|
|
dotisnjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
W. Kranz je v 5. izdaji Dielsovega besedila spremenil le nekaj alternativnih branj, prevod in malenkostno vrstni red fragmentov; taki podobi je bil v 6. izdaji dotisnjen le Dodatek; vse kasnejše izdaje so le reprodukcije šeste.
|
|
dotístihdôb |
star. do takrat, do tedaj:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotléhen |
-hna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dotléj |
do takrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotléjši |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
|
|
dotléjšnji |
redko dotakraten, dotedanji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotléti |
prenehati tleti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotóč |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dotóčen |
ki se uporablja za dotok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotočíti |
dodatno, zraven natočiti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotód |
izraža krajevno ali časovno mejo dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotòk |
glagolnik od dotekati ali doteči:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotolčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dotólči |
potolči, pobiti do konca:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotórej |
star. tako zelo:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotovor |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vaše blago lahko prevažamo kot samostojni prevoz oz. kot dotovor k drugemu tovoru.
|
|
dotréti |
-trèm tudi -tárem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dotrobíti |
končati trobljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotrópski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dotrpelost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slikar se na pragu novega tisočletja spominja - ne brez kančka domotožnosti - bivanjsko polnokrvnejšega sveta, ki izginja, in nam ga zato pričara na svoj način odmaknjenega, zastrtega s tančico zanj značilne patinaste dotrpelosti.
|
|
dotrpéti |
1. končati, preživeti trpljenje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotrpétje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dotrpínčen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
double |
šport. igra dveh igralcev proti dvema, zlasti pri tenisu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
double |
kovina; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
double scull |
šport. tekmovalni čoln za dva veslača s po dvema vesloma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
double |
tekst. volnena tkanina iz dveh med seboj stkanih tkanin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
douchéster |
-tra; m, vir: B; povezave:
|
|
doúčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
doúmek |
-mka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doúmen |
zastar. doumljiv, razumljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
douméti |
popolnoma, do konca razumeti, spoznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumétje |
knjiž. glagolnik od doumeti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumeven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nikoli nisem nič rekel proti sojenju doumevnim zločincem, sem pa proti ideološkim farsam v stilu montiranih procesov.
|
|
doumljív |
ki se da doumeti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doumljívost |
lastnost doumljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
douniverziteten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Program COMENIUS je tisti del programa SOCRATES, ki je namenjen douniverzitetnemu šolstvu, torej vrtcem, osnovnim, vsem srednjim in višjim strokovnim šolam ter vsem strokovnim delavcem na področju douniverzitetne vzgoje in izobraževanja kot tudi institucijam, ki se kakorkoli ukvarjajo z douniverzitetnim šolstvom.
|
|
dousposobitev |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Programi so namenjeni pomoči presežnim delavcem pri ponovni določitvi njihove poklicne kariere in sofinanciranju njihove dousposobitve ali preusposobitve v skladu s potrebami trga delovne sile ter subven-cioniranju dela stroškov invalidskim podjetjem.
|
|
dousposobiti |
dov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pripadniki enote bodo sedaj imeli možnost, da se še bolj natančno seznanijo z lastnostmi vozila ter dousposobijo vzdrževalce in voznike valukov pred operativno uporabo vozil, izdelanih v ravenskem podjetju STO.
|
|
doušésen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
doúšnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
doveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Polprevodnik je monokristalna snov, ki ima brez dovedene energije lastnosti električnega izolatorja, pri dovolj veliki dovedeni energiji pa ima lastnosti slabega električnega prevodnika.
|
|
dovédeti se |
zastar. izvedeti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovenéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovéren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
doverski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dovêsti |
raba peša pripeljati, privesti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doviti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dovítje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dovòd |
1. glagolnik od dovajati ali dovesti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovóden |
nanašajoč se na dovod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovódničen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dovódnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovoléti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dovolílen |
s katerim se kaj dovoli:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolílo |
redko dovolilnica, dovoljenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolítev |
glagolnik od dovoliti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovolíti |
1. dati dovoljenje, pristanek za kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
253.194 253.294 253.394 253.494 253.594 253.694 253.794 253.894 253.994 254.094 
