čirški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
čisli |
ž mn., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po "preudarnem premisleku" (ki ga samega po sebi, kot zvrst duha ni imel ravno v čislih) je kasneje ugotovil, da pa morda vendarle mora vsaj malo pokomentirati nagib za svoj umotvor, t.j. endofazni preblisk, kot je temu sam rekel.
|
číslo |
1. zastar. število, številka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čisložêr |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
číst |
1. ki je brez umazanije, prahu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čístec |
-tca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
čístenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čístež |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
čistílček |
-čka; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čistílec |
1. delavec, ki čisti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistílen |
namenjen za čiščenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistilíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
čistílnik |
stroj ali naprava za odstranjevanje primesi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistilniški |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na številnih lokacijah v svetu so danes v preverjanju postopki klasičnega anaerobnega gnitja (digestije) čistilniškega mulja, ki mu dodajajo predhodno obdelano biološko frakcijo komunalnih smeti (na pr. VALORGA proces, BIOMET AB proces, DRANCO proces in dr.) (Delecroix in Saint-Joly, 1992; Six in DeBaere, 1992).
|
čistílo |
1. sredstvo za čiščenje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistílski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
čistínski |
nanašajoč se na čistina 3:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistiól |
-a; m, vir: B; povezave:
|
čistítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
čístiti |
1. odstranjevati umazanijo, prah:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
čístnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
čísto |
1. izraža odsotnost kakršnekoli omejitve:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistofrekvenčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prof. Tom Chalko (na sliki desno), doktor fizike z Univerze v Melbournu, je z raziskovanjem vpliva barv na bioelektromagnetno polje ljudi ugotovil, da čistofrekvenčne barve ter sprememba barv pozitivno delujejo na človekovo zdravje.
|
čistogléd |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistokŕvec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
čistokŕven |
1. ki je potomec prednikov iste pasme:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistokŕvnež |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čistokŕvnost |
lastnost, značilnost čistokrvne živali ali človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistoljúbec |
-bca; m, vir: B; povezave:
|
čistoljúben |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čístoperiódičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistopís |
zadnji, dokončni prepis:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čistopísen |
-sna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čistopleménski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistoréjec |
-jca; m, vir: B; povezave:
|
čistoréjen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistoris |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
čistoroben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V Tebi Kristus (enajst evharističnih): V Tebi, Dajte luči, Hostija, Na čistorobih žebljih, O dajte src, Videla sem jo, V Tvoj tabernakelj, Odpri se tabernakelj, V brezdanjem domu, V Tabernaklju, Evharističnemu Kralju; ...
|
čistoróden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čistorumen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Njene trde kamnite joške so vabile v najbolj nenavadnih barvah: od vijoličaste do oranžne, okraste in čistorumene; malokatera je bila pusto rjava, čisto zlata ali dolgočasno bela
|
čistorúnski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistosórten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistosŕčen |
knjiž. ki je čistega, plemenitega srca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čístost |
lastnost, značilnost čistega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čístosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: A kako se vrniti k prvotnemu meščanstvu - če hočete, k Rousseaujevemu nedolžnemu divjaku, k otroku, ki ga je francoski moralist dajal v središče svoje vzgoje v Emilu in ki je drugo ime za čistostno stanje predpostavljene človeške pradružbe -, ko pa to vrnitev kot pristno in realno onemogoča celoten materialni in duhovni razvoj zadnjih dveh stoletij?
čistôten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
čístoumétniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistovŕsten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistozvóčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
čistún |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Sicer se izredno nerad spuščam v slovnične debate, ker: prvič, nisem nikakršni jezikovni čistun ter ga sam pogosto serjem in drugič, ker se skoraj vedno razvijejo v 'flame-war'.
čistúnec |
-nca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
čistúnski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Same čistunske in shinavčene privoščljivke v uradniški pozi, nikoli na divanu, nikoli pri mizi: važne, velevažne osebice in njih moške osebe v ozeblosrčnem pretvarjanju, le da skupaj gonijo svoje.
čistúnstvo |
slabš. 1. pretirana skrb za moralno, idejno čistost:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
číščenje |
glagolnik od čistiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
číški |
nanašajoč se na Čiče:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čitívo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čitljív |
ki se da brati:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čitljívost |
lastnost čitljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čítlučenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
čítluk |
zgod. posestvo, ki ga je dal turški fevdalec v zakup kmetu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čítluški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
číto |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
číu |
medm., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Jst pa uačasih hočm rečt žiu (kot živjo) in čaw (isto kot živjo) in pol hočm uboje naenkrat rečt in rata čiu..še bl smešn je pa to če rečš to kkšni huudi damici k jo hočš puzdravt..
čìv |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čivčív |
posnema glas vrabca ali nekaterih drugih ptic:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čívežen |
-žna -o; prid., vir: B; povezave:
|
čivink |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
čívk |
posamezen glas pri čivkanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čívkec |
-kca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
čívkljen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
čívkniti |
1. oglasiti se s kratkim, visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
číž |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
čížek |
zool. manjša gozdna ptica pevka rumeno zelene barve, Carduelis spinus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čížem |
nav. mn., star. čevelj, ki sega do gležnja ali malo čez; visoki čevelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čížemček |
manjšalnica od čižem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čížmec |
-a; m, vir: B; povezave:
|
čižmúh |
-a; m, vir: B; povezave:
|
člének |
1. gibljiv stik dveh ali več kosti, navadno prstnih:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
členitelj |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
členítev |
glagolnik od členiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
čléniti |
knjiž. 1. deliti celoto na zaključene dele, enote:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
členitven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
členitveno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Menašejeva upotitev k znameniti sliki Jana van Eycka Arnolfini in njegova žena (hrastov les, posl. povr. 81, 8 x 59,7 cm., sign. & d. Johannes de Eyck fuit hic 1434 [...je bil tukaj], Nat. Gal.), kjer je okrog ogledala, v katerem vidimo poleg novoporočencev Giovannija Arnolfinija in Jeanne, roj. Cenami, in slikarja še eno pričo, ter so postavljeni v desetih malih tondih prizori iz pasijona, sicer v nasprotni smeri urnih kazalcev - navaja na misel, da je spekulacijam v ogledalu uprostorjena vselej le umetniško dovršeno (kar je ugotavljala členitveno tudi že glede prav na omenjeno van Eyckovo slavno sliko umetnostna zgodovinarka Kosova, primeroma v svoji umetnostnozgodovinski diplomski
nalogi).
|
členjen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vertkalni blok je členjen, visok pr. 5,50 m, spodnji in zgornji del sta kvadratnega, srednji pa je sekstaedernega tlorisa, izvedenega iz opisanega kvadratnega tlorisa.
|
člénjenje |
glagolnik od členiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
člénjenost |
1. knjiž. lastnost členjenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
člénkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
členkoven |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
členkovít |
ki ima velike, izrazite členke:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
člénkovje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
členkovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čisto na koncu ugotavlja, podobno kot M. Snoj načelno v uvodu, da problem ni dokončno rešen, saj je členkovska besedna vrsta sintaktično heterogena »in je potrebno še raziskati, če vse te skupine res sodijo skupaj«.
|
členonóžec |
nav. mn., zool. živali s členastim telesom in členastimi nogami, Arthropoda:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
členovít |
ki kaže neravne, vijugave obrise:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
členovítost |
značilnost členovitega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
člénovje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
členožívec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
člénski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
člensko |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pomenoslovni sestav je člensko in problemsko dograjeval v razpravah Vloga skladnje pri določanju in dokazovanju pomenskih lastnosti besedja (SSJLK 1975), Vprašanja pomenske analize leksike starejših obdobij (Leksikografija i leksikologija, 1982), Pomenske značilnosti besednega zaklada slovenskih protestantskih piscev (SSJLK 1984) in Vprašanja pomenske skupine v besedišču pri slovenskih protestantih (Družbena in kulturna podoba slovenske reformacije, 1986).
|
člénstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
| | | | |