besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: 3-izocianatometil-3,5,5-trimetilcikloheksilizocianat   zadetki: 18.501-18.600


drozgáč  zool. večja ptica pevka s temnimi lisami po belkastem trebuhu; carar:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózgalica  zastar. drozga:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drozgálnik  agr. posoda za drozgo, ki se rabi zlasti pri proizvajanju piva:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózganje  glagolnik od drozgati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózgast  ekspr. podoben drozgi:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drózgati  agr. mečkati, mleti sadje, zlasti grozdje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
drozopterin  m, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Sepiapterin (sepiapterin; Sepiapterin) je pteridinsko barvilo, predhodnik drozopterinov.
drožárna  zastar. tovarna kvasa; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drôže  redko droži:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dróžek  -žka; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drôžen  nanašajoč se na droži, drože:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drožìč  drogec; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
dŕrrnk  medm., vir: B; povezave: nova beseda
drrsk  medm., vir: N; povezave: nova beseda
dŕs  muz. melodični okrasek iz več hitrih zaporednih tonov pred glavnim tonom; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker mi nabildani modeli z blond v rep speto dolgo koso, ki se po riti drsajoč rajcajo po sedežu harlija na odru ne predstavljajo nikakršnih estetskih erotičnih al, bog ne dej, intelektualnih užitkov, me zanima, če bi mi kaksna punca, nekolikanj vešča tovrste zabave, znala razlozit, v čem je point oz, kaj je tist, zarad česar se splača žrtvovat večer in pet jurjev.
drsálo  redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsavec  m, vir: N; povezave: nova beseda
drsavica  ž, vir: N; povezave: nova beseda
dŕsek  -ska -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drsketánje  -a; s, vir: B; povezave: najdi.si.
drskljáti  redko prasketati, pokljati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drsljivost  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Namen mehčalcev brade je vlaženje, mehčanje brade in lubrikacija (drsljivost) ter zaščita kože - da zagotovijo gladko britje.
drsorítec  -tca; m, vir: B; povezave:
drsteč  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drstíšče  kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drstítven  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drúča  -e; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
drugačeveren  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Torej, strpnosti navkljub morajo rinat čimbolj v ne ali drugačeverne, saj je vendar njihova resnica edina prava (čeprav opažajo, da ob tem naletijo tudi na nestrpnost).
drugačezoren  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugáčica  redko varianta, inačica:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugačnež  m, vir: N; povezave: nova beseda
drugačnica  ž, vir: N; povezave: nova beseda
drugačnoveren  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drúgebàrt  prisl., vir: B; povezave:
drugjé  izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugoaprilski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drúgobàrt  prisl., vir: B; povezave:
drugobérnica  -e; ž, vir: B; povezave:
drugobesednovrsten  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugobíten  -tna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda
drugobítnost  -i; ž, vir: B; povezave: najdi.si.
drugoborítelj  -a; m, vir: B; povezave:
drugocitiran  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drugočetrtleten  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drugódaj  prisl., vir: B; povezave:
drugoden  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drugodimenzionalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugodimenzionalno  s, vir: I; povezave: najdi.si
drugodneven  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugodržavlján  -a; m, vir: B; povezave:
drugofazen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: (Z mitologijo Aztekov, Toltekov, Inkov in Majev se ukvarja bolj površno, ker so le-ti svojo drugofazno "binarno" mitologijo že prevedli v abstraktnost tretje faze.)
drugogimnazijski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugoglasen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
drugogôren  -rna -o; prid., vir: B; povezave:
drugogórje  -a; s, vir: B; povezave:
drugoimenski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugojamboren  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugojanuarski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugojezíčnik  -a; m, vir: B; povezave:
drúgokategórnik  žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugoligašica  ž, vir: N; povezave: nova beseda
drúgoligáški  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Nagrado so omenjali vsi dnevniki na ita. televiziji, in vsekakor ni nobena "drugoligaška" nagrada.
drugonacionalen  prid., vir: I; povezave: najdi.si
drugonastopajoč  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Seveda, čisto navaden četrtek na Metelkovi pomeni tudi, da drugonastopajoče, kaotične Sežanske soliste s prijatelji, ob uri, ko prejmejo dovolj klicev od vedno iste nergajoče sosede, prekinejo sile reda in miru.
drugonivojski  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Vrnil jih je na jedro newcastle, tako da se zdaj ponašajo zgolj s 512 KB drugonivojske shrambe.
drúgoobtóžen  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drugopodpisani  m, vir: N; povezave: nova beseda
drugoréden  redko drugorazreden:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúgorojênka  drugorojena hči:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugoslovánski  -a -o; prid., vir: B; povezave: najdi.si.
drugospôlen  nanašajoč se na drug, nasprotni spol:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúgost  filoz. kar je nasprotno biti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugostôpen  drugostopenjski:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugostôpenjski  nanašajoč se na drugo, višjo stopnjo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugostranost  ž, vir: N; povezave: nova beseda
drugostranstvo  s, vir: I; povezave: najdi.si
drugošólec  učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugošólka  učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugôten  1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugotína  -e; ž, vir: B; povezave:
drugôtnost  lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugotoženka  ž, vir: I; povezave: najdi.si Primer: Ker pes ni bil privezan in je nenadoma pritekel in ugriznil tožnico, ki se je samo približala hiši, je drugotoženka v celoti odgovorna za škodo.
drugovánje  glagolnik od drugovati:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drugožanrski  prid., vir: I; povezave: najdi.si
druhál  zastar. drhal; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
druidízem  -zma; m, vir: B; povezave: najdi.si.
drúmdalada  medm., vir: B; povezave:
drúmsa  -e; ž, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drúštvenik  zastar. član:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
drúz  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
druzijski  prid., vir: N; povezave: nova beseda
družábništvo  v kapitalistični ekonomiki poslovno združevanje podjetnikov; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
družábnosten  -tna -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
drúžbarski  -a -o; prid., vir: B; povezave:
drúžbeniški  -a -o; prid., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Tudi vsebina družbeniške pogodbe ustanoviteljic občin (ustanovitveni kapital podjetja je deset tisoč evrov, delež vložka pa se je izračunal na podlagi števila občanov posameznih občin) se še usklajuje.
drúžbeništvo  -a; s, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si. Primer: Imam že narejenega podiplomca, pa bi nehal trenutno delati (nič zavoda, nič zaposlitve, morda družbeništvo v firmi) in vpisal še enega podiplomca ali doktorat.
drúžbenka  -e; ž, vir: B; povezave:
družbenoangažiran  prid., vir: N; povezave: nova beseda
družbenoaplikativen  prid., vir: I; povezave: najdi.si Primer: Cilji raziskave so bili postavljeni na treh ravneh: znanstvenoanalitični in eksplorativni (opisovanje, spoznanje in razumevanje organizacije, položaja in potreb po izobraževanju zaposlenih), družbenoaplikativni (potrebi in pogoji za preobrazbo, izboljšanje in razvoj prakse in dosežkov izobraževanja zaposlenih v slovenski družbi in gospodarstvu) in pa sistemski cilji (posodabljanje in spremembe celotnega sistema izobraževanja zaposlenih, prilagajanje sistema v smeri gibanj v evropskem prostoru in Evropski uniji).

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   18.001 18.101 18.201 18.301 18.401 18.501 18.601 18.701 18.801 18.901  


Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA