|
dólmen |
arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje iz velikih kamnov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolnjeavstrijski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolnjelendavski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolnjelužiščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dolnjelužiškosrbski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dolnjemarijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dólnje... |
nanašajoč se na dolnji:; prvi del zloženk, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dólnji |
ki leži, je nižje; spodnji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolnošlezijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
mesto: Wroclaw, vojvodstvo: dolnošlezijsko, karakteristična številka: 0-71 ...
|
|
določajoč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
določan |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Cene so določane glede na velikost teritorija, ki se za licenco ponuja, in pa seveda glede na to, koliko je film nahajpan.
|
|
dolóčanje |
glagolnik od določati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčati |
1. ukazovati, predpisovati, kako naj bo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčba |
kar akt uradno določa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčbica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolóčen |
podan tako, da se ne da dvomiti o tem, kaj izraža:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóčenost |
lastnost, značilnost določenega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določeválec |
kar kaj določa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določeválen |
s katerim se določa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določevalnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... ključ do tega je NANAŠALNICA ČLOVEK, status te besede je določevalnik rabe besed, ki se nanjo nanašajo.
|
|
določevalski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Za naslednje faze popisa ostaja torej še mnogo določevalskega dela, zlasti pri iglavcih, slečih in nekaterih drugih skupinah lesnatih rastlin.
|
|
določevánje |
glagolnik od določevati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določeváti |
določati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določílen |
s katerim se določa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določílnica |
lingv. določilna beseda; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določílo |
kar akt uradno določa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določítelj |
kdor kaj določi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določiteljica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Temeljni ekonomski in pravni problem, s katerim se sooča država v vlogi določiteljice pravic je učinkovita določitev pravic posameznim subjektom.
|
|
določítev |
glagolnik od določiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določíti |
1. ukazati, zahtevati, kako naj bo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določítven |
pridevnik od določitev:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določljív |
ki se da določiti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določljivka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
določljívost |
lastnost, značilnost določljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če sprejmemo Devotovo izvajanje, ki se izkaže kot njegovo pristajanje na podonavski izvor Indoevropejcev, je vzpostavljena ozemeljska povezava med baltskimi in jadranskimi Veneti, ki so jo kasneje prekinili Obri in Avari, čeprav zgodovinarji trde, da so se ti takrat vrinili med zahodne in južne Slovane, določneje med Slovake in Slovence, ki so takšni imeni dobili pozneje.
|
|
dolóčnost |
lastnost, značilnost določnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določujoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Naslov zbirke je tako določujoč, da ga posebej izpostavljam.
|
|
dolohódenje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dolomít |
apnencu podobna, zelo krušljiva kamnina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dolomíten |
nanašajoč se na dolomit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolomitizácija |
petr. nadomeščanje prvotnih kamnin z dolomitom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolomitnoapnenčast |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
dolomítovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolomítski |
nanašajoč se na dolomit:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolorimetrija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kljub temu, da številni zdravniki za diagnozo fibromialgije le neradi uporabijo samo občutljive točke, ni dvoma, da ta bolečinski sindrom obstaja in je bil objektivno opredeljen s pomočjo dolorimetrije ter z uporabo manometrov, ki natančno merijo silo, ki deluje na kako površino.
|
|
doloróso |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolorózen |
-zna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dolosparit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaradi večinoma idiomorfnih zrn dolomita kamnino imenujemo dolosparit tipa grainstone.
|
|
dolovíti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolózen |
jur. pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklepen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolóznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dolóžek |
muz. melodični okrasek za glavno noto:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doložíti |
dati, položiti zraven:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dôlpostáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dôlpožebráti |
-ám; dov., vir: B; povezave:
|
|
dóltaj |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
dólu |
prisl., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dólus |
jur. duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklep; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolvoden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na sliki je pogled na Belčne klavže (zgrajene 1769, po drugem viru 1779) z dolvodne strani.
|
|
dólž |
star., v prislovni rabi, v zvezi z v, na v dolžino, podolgem:; ž neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dolžebrižnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dólžen |
1. ki še ni poravnan, plačan:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžênje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dolžína |
1. razsežnost med koncema ali najbolj oddaljenima ploskvama česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dolžínski |
nanašajoč se na dolžino:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžítev |
glagolnik od dolžiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžíti |
delati, imeti koga za krivega česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžníca |
ženska oblika od dolžnik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžník |
kdor ima dolg, navadno denarni:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžníški |
nanašajoč se na dolžnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžnóst |
1. kar bi kdo moral storiti, opravljati zaradi določenih norm, zlasti moralnih:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolžnósten |
nanašajoč se na dolžnost:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dóm |
1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
domá |
v domači hiši, v svojem stanovanju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domàč |
1. nanašajoč se na dom 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domáčen |
knjiž. po značilnostih, lastnostih podoben domačemu; domačnosten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačestranski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
domačíjstvo |
knjiž. prikazovanje življenja v domačem, kmečkem, podeželskem okolju:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domačína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
domačinov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem gledat v slovar in "dost" bojda pomeni ljubimec. Opa, drage dame, to si velja zapomniti - sonce zahaja na turški plaži, vi v domačinovem objemu, malce postaja že predrzen, vi pa "Dost! Dost!". Nakar se čudite, da ni učinka.
|
|
domačizem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
domála |
knjiž. skoraj, do malega:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dómanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
domanjševski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
domenítev |
redko dogovor:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domesticíranje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
domèt |
1. razdalja, ki se doseže pri streljanju ali metanju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domiciliáren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dominacijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Favoriziranje globoko čutečih pred trezno mislečimi je zgolj izgovor, samo še ena izmed ideoloških opcij, ki skušajo uveljavljati svoje dominacijske težnje s hotenim ali nehotenim prikrivanjem svojih dejanskih namenov, da bi lažje našli svojo tržno nišo med menjavanjem konjunkture in recesije.
|
|
dominálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dominánten |
1. ki je v prevladi, v premoči, prevladujoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominikálen |
zgod. ki je v neposredni posesti fevdalca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominikánec |
član reda sv. Dominika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominikánka |
redovnica reda sv. Dominika:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominikánski |
nanašajoč se na dominikance:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominión |
samostojna država, nastala iz britanske kolonije in le rahlo povezana z matično državo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominiónski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dominírati |
1. biti v prevladi, v premoči, prevladovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dominister |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
17.101 17.201 17.301 17.401 17.501 17.601 17.701 17.801 17.901 18.001 
