Grabrijanovo diplomsko delo iz leta 1924 ima v mislih strog arhitektoničen park okrog gradiča Tivoli, ki je zaključna točka obstoječih starih radialnih drevoredov.
|
arhitektónika |
umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhitektónski |
nanašajoč se na arhitektoniko:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhitektónskoestétski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
arhitéktovski |
nanašajoč se na arhitekte:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhitéktski |
nanašajoč se na arhitekte ali arhitekturo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhitektúra |
1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
arhitekturalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Glavni namen novega jedra je predvsem uglasitev izvorne kode jedra in arhitekturalnih sprememb ter drevesne strukture med platformami ARM, PPC in M68K, vsebovanih pa je tudi nekaj manjših popravkov za platforme Alpha in x86.
|
|
arhitektúren |
nanašajoč se na arhitekturo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhitekturski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po več požarih v začetku 19. stoletja je Gornji trg dobil sedanjo klasično arhitektonsko podobo, ki je pozneje vzpodbudila ustvarjalne načrte dveh pomembnih arhitektov: domačina Ivana Pečnika, ki je delal pretežno na Dunaju, in slovenskega arhitekturskega genija Jožeta Plečnika, ki je preurejal najznamenitejšo šentjursko hišo, rojstni dom doktorjev Alojza, Benjamina in Gustava Ipavca iz okolice leta 1760.
|
|
arhitráv |
arhit. glavna kamnitna greda nad kapiteli antičnih stebrov; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhív |
zbirka listin in dokumentov, ki imajo vrednost kot zgodovinsko gradivo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
islovar
|
|
arhiválen |
arhivski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhiválije |
knjiž. listine in dokumenti, ki se hranijo v arhivu:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhivár |
strokovni uslužbenec v arhivu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhivárka |
ženska oblika od arhivar; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhivárski |
nanašajoč se na arhivarje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
arhivíranje |
glagolnik od arhivirati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
islovar
|
|
arhivírati |
dati, prenesti v arhiv:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhiviren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Arhivirni strežnik NBS-1010 deluje po principu izdelovanja arhiva po v naprej določenem vzorcu ob v naprej določenem času.
|
|
arhivístika |
nauk o strokovnem delu v arhivih; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
arhivistov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ROZMAN Boris: Zapuščina Edvarda Kocbeka : arhivistovo poročilo. --- Naši razgledi 41 (1992), št. 13 (03. 07.), str. 417-418.
|
|
arhivólta |
arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhívski |
nanašajoč se na arhiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
árhont |
pri starih Grkih vsak od devetih najvišjih voljenih uradnikov v državi; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arhontát |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
arhontstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Aristarh ga postavlja v čas jonske kolonizacije, do katere je prišlo 140 let po trojanskih dogodkih, po Filohoru pa po jonski izselitvi, do katere je pršlo 140 let po tem dogodku, za časa arhontstva Arhipa v Atenah, 180 let po trojanski vojni; Apolodor pravi, da se je to zgodilo 100 let po jonski izselitvi, da katere naj bi prišlo 240 let po trojanski vojni.
|
|
århuški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
Ariádnin |
knjiž., v zvezi Ariadnina nit rešilno, odrešilno sredstvo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arianízem |
rel. nauk meniha Arija v 4. stoletju, da Kristus ni pravi bog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arianski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Komaj je krščanstvo izbojevalo versko svobodo (Milanski edikt 313), že je zabredlo v veliko nevarnost notranje razcepitve zaradi silovitega razmaha arianske herezije.
|
|
aríden |
agr., geogr. suh, sušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
árigúba |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
árija |
skladba ali del večje skladbe za glas in instrumentalno spremljavo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arijánec |
rel. pristaš arianizma:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arijánski |
nanašajoč se na arijanstvo ali arianizem:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arijánstvo |
rel. arianizem:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
árijec |
1. lingv. kdor je govoril jezik, iz katerega so se razvili indoevropski jeziki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
árijka |
ženska oblika od arijec; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
árijski |
nanašajoč se na arijce:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aril |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pridobitev zadnjega naziva: magistrska naloga "Sinteze in pretvorbe polisubstituiranih aril etiletilenskih spojin", Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Univerza v Ljubljani, Ljubljana, 2001.
|
|
arilalkilamin |
benzenov derivat; m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
ariliranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Je brezbarvna tekočina z vreliščem pri 132 °C in se tehnično uporablja za ariliranje.
|
|
arilživosrebrov |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Živosrebrove spojine, vključno z anorganskimi živosrebrovimi spojinami, alkilživosrebrovimi spojinami in alkiloksialkil in arilživosrebrovimi spojinami.
|
|
arimán |
zgod. pripadnik svobodnega kmečko-vojaškega sloja pri Langobardih, zlasti v obmejnem pasu Furlanije; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
árioevrópski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
arióso |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
áriotibetánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
ariózen |
muz. speven na način, ki je med recitativom in arijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
arióznost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aríst |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aristárh |
knjiž. strog kritik, zlasti v jezikoslovju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
arístodemokrátičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aristofanéj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
aristófanovski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
aristófanski |
tak kot pri Aristofanu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokracíja |
v razredni družbi plemiči, plemstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
aristokráški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
aristokrát |
v razredni družbi pripadnik aristokracije, plemič:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokrátek |
-tka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
aristokrátič |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
aristokrátičen |
aristokratski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokrátičnost |
aristokratstvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokratíja |
pri starih Grkih in Rimljanih državna ureditev, v kateri odloča višja družbena plast; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokrátinja |
aristokratka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokratízem |
kar je značilno za aristokrate:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokrátka |
pripadnica aristokracije, plemkinja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aristokrátski |
nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
3.101 3.201 3.301 3.401 3.501 3.601 3.701 3.801 3.901 4.001 
