dvolómnost |
min. lastnost dvolomnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvólopátast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
dvólopútast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvólopúten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvolóžek |
muz. melodični okrasek iz štirih tonov, sestavljen izmenoma iz spodnjega in zgornjega tona; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvóluknjàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvólupínast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvóm |
1. odnos do okolja, ki izključuje zanesljivo sklepanje o resničnosti česa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
dvómanuálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvómatríčnik |
tisk. stavni stroj z dvema matričnikoma; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómba |
zastar. dvom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómec |
-mca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvomeja |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V vsakem primeru pa na dvomejah med zrni ostane tanka plast (okoli 1nm) amorfne faze, razen v primeru 'posebnih' mej, kot so nizkokotne meje, dvojčične meje itd, ki so energijsko gledano bolj stabilne, če so brez amorfne faze.
|
dvómek |
-mka; m, vir: B; povezave:
|
dvómen |
knjiž. dvomljiv:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvóméren |
knjiž. dvodimenzionalen, dvorazsežen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómérniški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvomerski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Eden od dveh podatkovnih kanalov je hitrejši kanal za prenos podatkov samo v eno smer, običajno proti uporabniku, drugi je manj zmogljiv dvomerski kanal.
|
dvómésečen |
1. ki traja dva meseca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomesečje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Poslovni rezultati 1997 in v prvem dvomesečju 1998
|
dvómésečnik |
revija, ki izhaja vsaka dva meseca; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómésten |
mat. ki sestoji iz enic in desetic:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomestnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
dvómetráš |
žarg., šport. približno dva metra visok igralec, navadno pri košarki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómétrovec |
-vca; m, vir: B; povezave:
|
dvómétrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvómež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dvomikalen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dvómikálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvomílec |
knjiž. dvomljivec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomiligramski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Prvi teden dvojno slepega zdravljenja, so bolniki dobivali 10 mg olanzapina ali haloperidola dnevno, v skupini z risperidonom pa smo odmerke zdravila višali z dnevnimi dvomiligramskimi intervali od 2 mg na 6 mg dnevno.
|
dvómilimétrski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvóminúten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvomíseln |
knjiž. dvoumen, dvosmiseln:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomíselnost |
knjiž. dvoumnost, dvosmiselnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómíšičnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
dvomítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dvómiti |
1. imeti, izražati dvom, dvome:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
dvómljenje |
glagolnik od dvomiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomljív |
1. ki vzbuja dvom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomljívčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvomljívec |
kdor dvomi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomljívka |
ženska, ki dvomi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomljívost |
lastnost dvomljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomljívski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvomljívstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvómnja |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
dvómnost |
redko dvomljivost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómôčen |
bot., v zvezi dvomočni prašniki različno veliki prašniki pri isti rastlinski vrsti; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvomodulen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izgradnja je lahko ... dvomodulna (twin): Setavljata ga dva modula, povezana z optično povezavo. Oba vsebujeta optično prenosno opremo, en modul ne vsebuje trdega diska. Dolžina optičnega kabla je največ 15 km. Za največ 1024 priključkov. ...
|
dvómóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvómórf |
-a; m, vir: B; povezave:
|
dvomosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
vzmetenje spredaj: dvomostna vilica VOTEC GS 4, hod 150 mm
|
dvómóstje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvómostóvje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvómóštvo |
zakon žene z dvema možema hkrati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómotórec |
-rca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvómotóren |
ki ima dva motorja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómotórnik |
žarg. dvomotorno letalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvómréžnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvómski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvónadstrópen |
ki ima dve nadstropji:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvónadstrópnica |
dvonadstropna hiša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvonaglasen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot tvorjenka je zanimiva podstavno in naglasno: danes ni znan glagol *medmetati, ki bi bil po nastanku glagolska tvorjenka iz proklitične zveze; in hkrati je tvorjenka naglašena na obrazilu, ki je dolgo in široko (medmet), za razliko z drugimi proklitičnimi »sestavljenkami«, ki so naglašene vselej na podstavi, oz. v primerjavi s pravimi sestavljenkami, ki so navadno dvonaglasne in je pri takih predpona med- kratko naglašena.
|
dvonaglasnica |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po SSKJ ima prva beseda dva naglasa: nezamúdna (čas nezamudno beži), vendar bomo glede na valujoč ritem celotne pesmi prvi naglas rekli manj izrazito kot drugega --- kar nasploh večkrat velja za dvonaglasnice.
|
dvonaglasnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nenavadno je tudi, da ni nikjer omenjena možnost dvonaglasnosti pri nekaterih tipih sestavljenk in zloženk, ki se očitno upirajo enonaglasnosti kot npr. ...
|
dvónaménski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvonamenskost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ključno nevarnost predstavljata seveda namenska proizvodnja in skladiščenje bioloških agensov, vendar je tako kot v proizvodnji kemijskih tudi v proizvodnji bioloških orožij dodatna nevarnost vezana na dvonamenskost kemijske oz. biotehnološke industrije.
|
dvonameren |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Izreki so dvonamerni: na pomen in obliko povedi se veže prikazovalna namera, na ilokucijska dejanja, ki jih z njihovim izrekanjem opravljamo, pa sporazumevalna ali ilokucijska namera.
|
dvonamernost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako nam razčlemba slovničnih potez razkrije nekatere bistvene pragmatične poteze govora: v razmerju do nanašalnika samonanašalnost izreka (poimenovanje kot dejanje), v razmerju do namere dvonamernost (prikazovalna in sporazumevalna namera), subjektivnost in moč govorice ter nesomerno razmerje med zatrjevalniki in performativi.
|
dvonapetosten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
dvonapraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Razvoj je potekal od dvo na eno in nato na moderno dvonapravno realizacijo.
|
dvónaráven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvónároden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvonasloven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dvonavojen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dvóníten |
ki je iz dveh niti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvónítnik |
nekdaj groba in močna lanena, konopnena ali bombažna tkanina:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvonivojna |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dvónivójski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
dvonizen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na fizični ravni je DNK dvonizna vijačnica, spirala, ki izgleda kot gasilska lestev.
|
dvonočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šel sem na trodnevno/dvonočno jadranje okoli Whitsunday Islands - odlično (sicer je pa tako vse, kar sem do sedaj počel :)))
|
dvónóg |
ki ima dve nogi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvónogàt |
-áta -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvónóhtnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvonosilčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Čelni nosilci z voznimi pogoni za eno in dvonosilčne žerjave
|
dvónóžec |
žival, ki ima dve nogi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvónóžen |
1. ki ima dve nogi:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvónóžka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
dvonožnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Človekova dvonožnost ali bipedalizem šteje med najpomembnejše rezultate njegove evolucije.
|
dvonukleotiden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
dvoobdoben |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Nacionalna medčasovna proračunska omejitev v dvoobdobnem modelu odprtega gospodarstva brez države pomeni, da je: ...
|
dvóoblástje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
dvóoblíčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
dvooblikovnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Pri osebnih (in povratnem osebnem) je opozorjeno na dvooblikovnost (ed.: z menoj, s teboj, s seboj/z mano, s tabo, s sabo; dv.: naju, vaju/naji, vaji; mn.: mi, vi/me, ve) ter na tvorjenje naslonskih in naveznih oblik.
|
dvoobmočen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na armaturni plošči modela Grand Cherokee Limited se nahaja sistem infrardeče dvoobmočne klimatske naprave.
|
dvóobrázen |
knjiž. ki ima dve ali več podob, oblik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvóobráznost |
značilnost, lastnost dvoobraznega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
dvóobróček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
dvóobróčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|