drúgičar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
drúgikrat |
pri ponavljanju na drugem mestu; drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugínec |
-nca; m, vir: B; povezave:
|
drugjé |
izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drugoaprilski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
drúgobàrt |
prisl., vir: B; povezave:
|
drugobárven |
ki je druge, drugačne barve:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugobérnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
drugobít |
filoz. bit zunaj človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugobíten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
drugobítnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugoborítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
|
drugóč |
zastar. drugič:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugód |
1. izraža drug kraj, drugo mesto dejanja, stanja:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugódaj |
prisl., vir: B; povezave:
|
drugódnji |
redko ki je od drugod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugodržavlján |
-a; m, vir: B; povezave:
|
drugogodbaški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
drugogôren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
drugogórje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
drúgoinstánčen |
nanašajoč se na drugo, višjo instanco:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugojezíčen |
nanašajoč se na drug jezik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugojezíčnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
drugojezikoven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V enojezikovni situaciji vzame dele jezikovnega znanja maternega jezika (J1), v drugojezikovni situaciji pa iz J1, J2 ali celo iz kakšnega svojega posebnega medjezikovnega sistema.
|
drúgokategóren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drúgokategórnik |
žarg., šah. kdor igra, tekmuje v drugi kategoriji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugokorénski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
drugokóžec |
-žca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugokrajeven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
drúgokrat |
zastar. ob drugi{h} priložnosti{h}; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugokrilec |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V letu dni sta brata motor vgradila v 6 do 7 letal. Začela sta z dvokrilcem, nadaljevala z trokrilcem, izdelala še enega ali dva dvokrilca, nato dva enokrilca in naposled še pol drugokrilca.
|
drugolétnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
drugolétnik |
redko 1. dijak ali slušatelj drugega letnika:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugolíčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
drúgoligáš |
žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgoligáški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Nagrado so omenjali vsi dnevniki na ita. televiziji, in vsekakor ni nobena "drugoligaška" nagrada.
drugoljúbje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
drugomíseln |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugomislèč |
-éča -e; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Še manj pa bo opravičila politiko nekega obdobja v 20 stoletju, ki je načrtno uničevala in morila drugomisleče, verne in zavedne ljudi.
drúgonadstrópen |
-pna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drúgonagrajèn |
-êna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drúgonagrajênec |
kdor dobi drugo nagrado:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugonároden |
nanašajoč se na drug narod:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugonárodnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
drugonárodnosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
drúgonavedèn |
-êna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugonivojski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vrnil jih je na jedro newcastle, tako da se zdaj ponašajo zgolj s 512 KB drugonivojske shrambe.
|
drugooblíčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
drúgoobtóžen |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drúgoosében |
-bna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drugoosumljenčev |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
drugopásemski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
drugopís |
zastar. dvojnik, duplikat; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgoplasíran |
ki pri tekmovanju doseže drugo mesto:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugopleménski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
drugopólt |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drugopólten |
ki je druge polti, rase:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgopoténčen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
|
drugopráven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
drugopretepen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Epilog nasilništva bo po dveh letih naslednji: 1. Prvopretepeni bo verjetno delni fizični in psihični invalid 2. Drugopretepeni bo imel zaceljen zlomljen mezinec in psiho travme 3. »Dasa« bo z dobrim odvetnikom za mladinske delikte »fasal« sodni opomin.
|
drugoravenski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
drugorazredar |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Leta gospodovega 1999ega (kot drugorazredarji)
|
drúgorazréden |
ki je po kakovosti, pomembnosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugorazrednež |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugorazredneži pač, ki pobirajo drobtine izpod mize.
|
drúgorazrédnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drúgorazrédnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drugoréden |
redko drugorazreden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugoregijski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
drugoródec |
knjiž. kdor je drugega rodu, druge narodnosti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugoróden |
1. knjiž. ki je drugega rodu, druge narodnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgorojèn |
ki se rodi drugi po vrsti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgorojênček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
drúgorojênec |
drugorojeni sin:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgorojênka |
drugorojena hči:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugoslovánski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugosméren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugospôlen |
nanašajoč se na drug, nasprotni spol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugospôlnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
drugospôlnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drúgost |
filoz. kar je nasprotno biti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgosten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugostôpen |
drugostopenjski:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugostôpenjski |
nanašajoč se na drugo, višjo stopnjo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugostôpnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugosvéten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drugošólček |
-čka; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Letošnji drugošolčki so zaigrali igrico in jim razdelili lutke v obliki zajčkov.
drugošólec |
učenec drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugošólka |
učenka drugega razreda, zlasti na gimnaziji:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugošólski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
drugôten |
1. ki je po pomembnosti, vrednosti na drugem mestu:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugotér |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
drugotína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
drugôtnost |
lastnost drugotnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drúgotóženec |
-nca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
drugotoženkin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Še več, popolna opustitev nadzora nad psom pomeni hudo malomarnost drugotoženke, kakor je pravilno ugotovilo sodišče druge stopnje, ki je zavrnilo drugotoženkino zahtevo za zmanjšanje odškodnine po določilu 191. člena ZOR.
|
drugotožničin |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
drugovánje |
glagolnik od drugovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugováti |
1. knjiž. biti s kom, da ni sam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
drugovérec |
kdor je druge vere, veroizpovedi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | | |