|
drsálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drsalnína |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drsálo |
redko orodje za drsanje, strganje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsálski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕsanica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dŕsanje |
glagolnik od drsati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dŕsati |
1. premikati {se} po čem z dotikanjem:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsàv |
drsajoč:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsavec |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dŕsek |
-ska -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕsen |
1. ki zaradi gladkosti, spolzkosti povzroča pri premikanju nevarnost padca:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsênje |
glagolnik od drseti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drséti |
1. premikati se z močnim, tesnim dotikanjem, navadno po gladki podlagi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsíca |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
drsílec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
drsílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drsílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drsína |
gladka ploskev, po kateri kaj drsi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsíšče |
zastar. drsališče:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsk |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕska |
lov. sled, ki jo pusti zadeta ali preplašena parkljasta divjad:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drskáč |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕskanje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dŕskati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕskec |
-kca; m, vir: B; povezave:
|
|
drsketánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drskljáti |
redko prasketati, pokljati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕskniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
drskôtec |
-tca; m, vir: B; povezave:
|
|
drskóvnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drsljáj |
1. drsajoč dotik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsljáti |
-ám; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drsljív |
drsen, spolzek:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dŕsnica |
zglajen poledenel pas ali proga za drsanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsník |
teh. strojni del, ki drsi po drugem delu stroja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsníkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drsníški |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: Predstavljen je material za tesnjenje drsniških krmilnih ventilov.
|
dŕsniti |
redko 1. podrsniti, oplaziti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕsnost |
lastnost drsnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drsolèt |
-éta; m, vir: B; povezave:
|
|
drsonóg |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drsorítec |
-tca; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕst |
razmnoževanje z odlaganjem iker in semenčic:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstàv |
-áva -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dŕsteljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕsten |
nanašajoč se na drst, drstenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstênje |
glagolnik od drstiti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstéti |
-ím; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dŕstev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
|
|
drstílen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstilíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drstílka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drstílnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstílo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstíšče |
kraj, prostor, kjer se ribe drstijo:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítev |
glagolnik od drstiti se:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
drstíti se |
razmnoževati se z odlaganjem iker in semenčic:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drstítven |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstljív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drstníca |
rib. riba v času drsti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
drstník |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drstnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dŕt |
-í; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drtína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drtínast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drtínje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
drtínščica |
bot. majhna dlakava rastlina z belimi, rožnatimi ali rjavkastimi cveti v koških, Antennaria; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕtje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
druciólo |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
drúča |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúg |
1. star. tovariš, prijatelj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúg |
1. ki ni tisti, na katerega se misli, iz katerega se izhaja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúga |
star. tovarišica, prijateljica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáč |
-a -e; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
Primer: gl. drugače: Drugač pa sem prebral zadnji dve knjigi saj za ostale prej nisem mel cajta ...
|
drugáče |
1. izraža; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačebárven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugáčen |
1. ki se po lastnostih razlikuje od določenega:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačepraven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsi enaki vsi drugačepravni ...
|
|
drugáčešen |
-šna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugáčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
drugáčica |
redko varianta, inačica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugáčiti |
star. spreminjati, preoblikovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnosmiselen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugačnosmiselna (missense) mutacija (spremeni aminokislino v beljakovini).
|
|
drugáčnost |
lastnost, značilnost drugačnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugačnozvrsten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V sklepni, osmi točki sistemskega vzporejanja predložnih zvez, poimenovani Nadaljnje smernice raziskovanja predložnega sistema, so izražene nujne dodatne in razširitvene, a v tem časovnem okviru neuresničljive možnosti za raziskovanje predložnega sestava v razvoju slovenskega knjižnega jezika, ki izhajajo iz samozavedanja o nezadostnosti obsega gradiva, načinov obravnave, širine primerjave ipd., ob upoštevanju celotnega biblijskega prevoda še popolnejše in sistematično preverjanje z mogočimi tujejezičnimi predlogami (upoštevanje nemške Rosalinove predloge), vzporejanje z rabo v isto- (nujnost primerjave s Küzmičevim prevodom iz l. 1771) ali drugačnozvrstnih besedilih sploh ali v drugih
besedilih istega avtorja, ki bi potrdila, izpopolnila ali ovrgla izsledke danega vzorca, ter vzporejanje z narečnim gradivom, ki bi pokazalo (ne)ujemalnost govorjene rabe s knjižno.
|
|
drugáj |
prisl., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugák |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugàm |
izraža drug kraj pri premikanju v kako smer:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drugár |
-ja; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drugaríca |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drugáriti |
knjiž. biti v družbi s kom, zlasti zaradi zabave:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
drúgebàrt |
prisl., vir: B; povezave:
|
|
drúgec |
čeb. drugi roj iz iste družine v istem letu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgek |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
drúgekráti |
star. ob drugih priložnostih; drugikrat:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgi |
1. ki v zapovrstju ustreza številu dva:; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drúgič |
1. pri ponavljanju na drugem mestu:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| | |
28.701 28.801 28.901 29.001 29.101 29.201 29.301 29.401 29.501 29.601 
