zavédnost |
1. lastnost zavednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéra |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavériti se |
1. star. priseči, zakleti se:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaverižen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zaverováti |
knjiž. začeti verovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
zavésa |
1. kos tkanine, ki se kam obesi za omejevanje svetlobe, preprečevanje pogleda:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavések |
-ska; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavésen |
nanašajoč se na zaveso:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésiti |
knjiž. 1. zagrniti z zaveso:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavesláj |
1. odriv vode z veslom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavesláti |
1. začeti veslati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavesljáj |
zaveslaj:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavést |
1. sposobnost koga, da se zaveda svojega obstajanja in svojih duševnih stanj:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavésten |
1. nanašajoč se na zavest:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavêsti |
1. s čim nepravim, navideznim spraviti koga na kaj nepravega, nezaželenega:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavestno |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavéšati |
knjiž. 1. zagrinjati z zaveso:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
závet |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavéten |
1. zavarovan pred vetrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéti |
1. nav. 3. os., knjiž. zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetíšče |
1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétje |
1. kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétnica |
1. rel. svetnica, izbrana za zaščitnico osebe, cerkve:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétnik |
1. rel. svetnik, izbran za zaščitnika osebe, cerkve:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétniški |
nanašajoč se na zavetnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétništvo |
1. rel. vloga, dejavnost zavetnika:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétnost |
lastnost, značilnost zavetnega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétrje |
kraj, prostor, zavarovan pred vetrom:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavétrn |
zavarovan pred vetrom:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavetrovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavéza |
1. kar koga zavezuje kaj storiti, delati:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavezálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavezálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavézančev |
pridevnik od zavezanec:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavézanka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavézar |
-ja; m, vir: B; povezave:
|
zavézati |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa narediti vozel; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezáva |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavezávanje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
zavezávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
zavézba |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavézica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
zavéznica |
1. ženska oblika od zaveznik:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavéznik |
1. kdor koga podpira, mu pomaga v njegovih prizadevanjih, zlasti ko mu kdo drug nasprotuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezoválka |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavezovánje |
glagolnik od zavezovati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavezováti |
1. z vrvico, trakom ali z deloma česa delati vozel; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíden |
knjiž. 1. zavisten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidljív |
1. zavisten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidljívec |
ekspr. zavisten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavidoválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
zaviháriti |
1. z veliko silo, intenzivnostjo zapihati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíhlec |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavihováti |
delati, da se del ob robu, koncu lokasto ali pod kotom usmerja iz prvotnega položaja navzgor, navzdol:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihráti |
1. viseč se začeti neurejeno, vijugajoče gibati zaradi hitrega premikanja zraka:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavihtéti |
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáč |
zool. 1. nav. mn. nočni metulji z rombastimi sprednjimi in trikotnimi zadnjimi krili, Tortricidae:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáča |
1. etn. žensko pokrivalo zlasti gorenjske ljudske noše s širšim vezenim ali brokatnim robom nad čelom:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavijáčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavijálnica |
prostor za zavijanje česa:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíjati |
1. spreminjati smer svojega; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkati |
1. oglasiti se z visokim glasom:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíkniti |
1. ekspr. vzklikniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavínkoma |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavirálen |
nanašajoč se na zaviranje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zaviralski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavírati |
1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zaviséti |
redko povesiti se, omahniti:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavísten |
ki komu zavida:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavítek |
1. določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavíti |
1. spremeniti smer svojega; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavitína |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavížati |
1. star. zapeti, zaigrati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačeválec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavlačeválen |
nanašajoč se na zavlačevanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačeváti |
1. delati, povzročati, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlačíti |
1. nar. zabranati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavládati |
1. začeti vladati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavléči |
1. z vlečenjem spraviti kaj kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavlekávati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
zavmág |
-a; m, vir: B; povezave:
|
zavmàn |
prisl., vir: B; povezave:
|
zavnémaren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
zavnémati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
|
zavnéti |
-vnámem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
závod |
1. delovna organizacija za opravljanje določene dejavnosti, katere namen ni pridobivanje dobička:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavóda |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavódarica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavódarski |
nanašajoč se na zavodarje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavodeníti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
|
zavódenje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavódje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
zavogeljski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
zavóhati |
1. z vohom zaznati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavohljáti |
1. krajši čas vohljati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavòj |
1. glagolnik od zaviti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
zavójčast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
zavójek |
knjiž. zavita, vijugasta črta kot del zlasti z roko zapisane črke:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|