|
dúralumínijski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dúrativen |
lingv. ki izraža nepretrgano trajajoče dejanje; trajen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrativnost |
lingv. lastnost trajnega glagola; trajnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrca |
manjšalnica od duri:; s mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrce |
1. manjšalnica od duri:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúren |
star. vraten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrgelj |
1. teh. manjša vrtalna priprava s pomično matico na spiralastem gonilu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrglja |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
durheimovski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dúri |
star. vrata:; ž mn., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
durijan |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dúrkniti |
-em; dov., vir: B; povezave:
|
|
dúrmólovski |
muz. ki ima za osnovo dur in mol:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrnica |
star. {vratno} krilo, vratnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrnik |
nar. podboj {pri vratih}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrov |
nanašajoč se na dur:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrovski |
muz. durov:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúrum |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
düsseldorfski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dúš |
nar., slabš., v zvezi koruzni duš koruzni kruh, koruzni žganci:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúš |
pog. izraža močno podkrepitev trditve:; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúša |
1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšanje |
glagolnik od dušati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušast |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dúšati se |
ekspr. 1. hrupno zagotavljati, zatrjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušebrížen |
nav. šalj. ki izraža skrb za duše:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušebrížje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dušebrižnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dušebrížnik |
nav. šalj. duhovnik, župnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušebrižnikov |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dušebrížništvo |
nav. šalj. opravljanje duhovniškega poklica:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšec |
agr. neprijeten vonj soda ali vina v njem:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušegiben |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dušegibnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dušegréjka |
v ruskem okolju, nekdaj ženska jopica brez rokavov in gumbov:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušegúbka |
med drugo svetovno vojno posebno opremljen avtomobil za uničevanje ljudi s plini:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšek |
1. star. požirek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušekrižnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dušemíren |
-rna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dúšen |
1. nanašajoč se na duša 1:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Tako je rajši v dokaj prostodušnem dušnem vzdušju s skupino prijateljev in prijateljic zapustil kotlino, dolino ter strmino, in zaplesali so po poljani, ki je bila posuta s pasočimi se biki.
|
|
dušênje |
glagolnik od dušiti:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dušeslóvec |
strokovnjak za psihologijo; psiholog:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóven |
nanašajoč se na dušeslovje; psihološki:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóvje |
veda, ki raziskuje človeško duševnost; psihologija:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušeslóvski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dušéven |
nanašajoč se na duša 2:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duševniški |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dušévnost |
skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušezdraviteljica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dúšica |
ekspr. manjšalnica od duša:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušíca |
star. naduha:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušíčast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dušíčen |
nanašajoč se na dušik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšičica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dúšička |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
dušíčnat |
ki vsebuje dušik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušičnják |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dušík |
kem. v zraku najbolj razširjeni plin brez barve, vonja in okusa, element N:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dušíkast |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dušíkat |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
dušíkov |
nanašajoč se na dušik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušikovánje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
dušikovodíkov |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dušílček |
-čka; m, vir: B; povezave:
|
|
dušílec |
priprava, ki zmanjšuje jakost zvoka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušílen |
ki duši, zmanjšuje jakost česa:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušílka |
elektr. tuljava, ki zmanjšuje ali omejuje jakost izmeničnega toka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dušílnik |
1. posoda, priprava za dušenje živil:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušílo |
kar duši, zmanjšuje jakost česa:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšin |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dušítelj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dušítev |
glagolnik od dušiti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušíti |
1. ovirati, oteževati dihanje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšiti se |
redko hrupno zagotavljati, zatrjevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúška |
nar. vzhodno dihanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúškati |
redko oddihovati se, oddihavati se:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúškoma |
na dušek, v dušku:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušljív |
1. ki ovira, otežuje dihanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušljívec |
bojni plin, ki kvarno deluje na dihalne organe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dušljívost |
lastnost dušljivega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšman |
zastar. sovražnik, zlasti Turek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušníca |
nav. mn. 1. redko cevka, ki dovaja zrak iz sapnika v pljuča; bronhij, sapnica:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušník |
1. odprtina, luknja za zračenje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúšnopastírski |
nanašajoč se na duhovnike, župnike:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dútara |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
dúti |
star. pihati, vleči:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duúmvir |
zgod. član duumvirata; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
duumvirát |
zgod. dvojica višjih uradnikov, izvoljena za določene državniške posle v starem Rimu; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duvetín |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
dvá |
1. izraža število dve [2]; štev., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
dvádnéven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvagigaherčen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvaindevetdesetletnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
"Leoni smo nekaj posebnega ..." - Pogovor z Leonom Vidicem, čilim in klenim dvaindevetdesetletnikom.
|
|
dvaindvajsetmilijonski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvainpetdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni lahko ocenjevati življenjskega standarda na osnovi kupne moči, vendar vemo, da je bilo mogoče srednje skromno živeti z 20.000 sesterci letno, to je približno ustrezalo višini plače centurja in dohodku od kapitala kakih 400.000 sestercev, kar je bila najmanjša premoženjska raven za člana viteškega stanu. Da je človek lahko postal senator, je moral imeti najmanj dvainpetdesetkrat toliko.
|
|
dvainpolkraten |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dváinpólmésečen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
dvainšestdesetletnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
dvaintridesetbiten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
IP naslov je dvaintridesetbitno število. Pišemo ga kot štiri števila, ločena s piko; vsako število lahko zavzame vrednosti od 0 do 255.
|
23.401 23.501 23.601 23.701 23.801 23.901 24.001 24.101 24.201 24.301 
