|
trdožívstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
trožívka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
ultrakratkoživ |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
uživáč |
1. ekspr. kdor teži za uživanjem, užitki:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživálčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
uživálec |
kdor kaj uživa:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživálen |
nanašajoč se na uživanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživalíšče |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
uživálka |
ženska oblika od uživalec:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživalnica |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uživalnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
uživálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
uživálski |
nanašajoč se na uživalce ali uživanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživálstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
užívanjažêljen |
-jna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
užívanjažêljnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
užívanje |
glagolnik od uživati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživáški |
nanašajoč se na uživače:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživáštvo |
ekspr. način življenja, ki teži za uživanjem, užitki:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživátelj |
star. uživalec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživáteljica |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
uživáteljski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
užívati |
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
uživažêljnost |
-i; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
uživčeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
užíven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
užívež |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
užívljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
uživotvóriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
večnoživ |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
večživka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
večživljenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vèleživál |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
vèleživljênje |
-a; s, vir: B; povezave:
|
|
vodožívnjak |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
vročežív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
vsakdanježivljenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
vsegadoživetost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vsèoživljajóč |
knjiž. ki vse oživlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsèpoživljajóč |
knjiž. ki vse poživlja:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
vsežív |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vsèživljênje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vsèživljênjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vseživljenjskost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vseživljenski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vseživost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vzživéti |
-ím; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vžívati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vžívčenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vživčeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
vživet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vživéti se |
1. živeč v novem okolju začeti živeti skladno z njim:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vživétje |
glagolnik od vživeti se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vživétost |
stanje vživetega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vživítev |
-tve; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vživíti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
vživljajoče |
prisl., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vživljájski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vžívljanje |
glagolnik od vživljati se:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vžívljati se |
1. živeč v novem okolju začenjati živeti skladno z njim:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vžívljenje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vživljívost |
-i; ž, vir: B; povezave:
|
|
zauživálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zauživálo |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaužívanje |
glagolnik od zauživati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaužívati |
1. prejemati hrano, tekočino v telo skozi usta:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažíva |
knjiž. za življenja, v življenju:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zažívčiti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zaživel |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zaživéti |
1. s prislovnim določilom začeti živeti tako, kot izraža določilo:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zaživétje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zaživitev |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zažívljati |
-am; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaživljênjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zaživotáriti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zdravoživljenjski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
zlatoživôten |
-tna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
znotrajživljenjski |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zóperživljênjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zunajživeč |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zživéti se |
-ím se; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
žilnoživčen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
àbiogenéza |
biol. nastanek in razvoj živega iz neživega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
àbiótičen |
biol. ki ne daje pogojev za življenje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aboriginski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obiskali bomo aboriginsko kulturno središče, preživeli večer ob tabornem ognju sredi avstralske divjine, dočakali sončni zahod in vzhod ob sveti aboriginski gori Uluru.
|
|
abortiran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kužna so tkiva, kri, urin, izločki spolovil, abortiran plod, še posebno posteljica in mleko živali.
|
|
abrahamski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če ste že blizu slavnemu abrahamskemu prehodu v drugo polovico življenja ali ga imate celo že za seboj ...
|
|
acidofilus |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Avtorji znanstvene razprave z enakim naslovom so prepričani, da ta (naslov) odlično ponazarja razvojno pot znanstvenih stališč in sodobno znanstveno opredelitev glede zdravstvenih in bioloških vrednosti posameznih živil, ki jih uvrščamo med kisle oziroma fermentirane mlečne napitke. To so: jogurt, kislo mleko, biokis, acidofilus, bifidus, kefir. Na trgu so tudi pod drugimi komercialnimi nazivi.
|
|
acimol |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ob prilagojenem načinu življenja si lahko pomaga z zdravili, ki nevtralizirajo želodčno kislino in jih lahko kupi v lekarni brez recepta. Na našem trgu je dosegljivih več takšnih zdravil: Acimol (Krka), Duobloc (Lek), Rupurut (Bayer Pharma).
|
|
adakta |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ne sekirajte se, celota pojavov in odnosov, vezanih na birokracijo kot poseben družbeni sloj in pojav neživljenjskega delovanja in depersonalizacija odnosov z ljudmi, bo kmalu adakta.
|
|
adaptilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Teorija, predvsem pa praksa narodnogospodarskega razvoja potrjuje logiko evolucije in napredka dežel, ki imajo sposobnost za boljšo adaptilnost. Adaptilnost je izpeljana iz koncepta selekcije in je zajeta v zakonitostih evolucije kot preživetja najsposobnejšega ...
|
|
adenosin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
ATP oziroma adenosin trifosfat je "gorivo" za vsako celico in je vitalnega pomena za življenje celice.
|
|
adenoskvamozen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Drugi histološki tipi (mucinozni, papilarni serozni, svetlocelični, adenoskvamozni, mešani, nediferencirani) so redkejši, pojavljajo se večinoma pri starejših ženskah, pogosto v seniju, so težje ozdravljivi in imajo bistveno nižji odstotek petletnega preživetja.
|
|
adenozinski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V možganih kofein tekmuje z adenozinom. Brez kofeina se adenozin veže na specifične receptorje, ki upočasnijo delovanje živčnih celic, kar pa ima za posledico širjenje krvnih žil. Živčne celice ne znajo ločiti med adenozinom in kofeinom, slednji "ugrabi" receptorje za adenozin, kar povzroči, da se krvne žile skrčijo.
|
|
adenozintrifosfat |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Adenozíntrífosfát (kratica ATP) je energijsko bogata molekula, ki jo živi organizmi uporabljajo za kratkoročno shranjevanje energije.
|
|
adenski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Enak ukrep je pomenil politični samomor za adensko politično stranko leta 1958 v Južnem Jemenu, septembra 1972 pa naj bi bila tudi zaradi prepovedi uživanja kata izbruhnila enotedenska državljanska vojna.
|
|
adipocit |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dejstvo je, da se vsaka odvečna kalorija v telesu shrani kot maščoba - skorajda neomejena sposobnost kopičenja maščobnih zalog (adipocit ali maščobna celica se lahko do stokrat zveča!) je nedvomna evolucijska prilagoditev, ki je človeku omogočila preživetje obdobij lakote in nadaljevanje vrste.
|
|
adresiven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Zaščitene so z epoxi premazom, kar jim zagotavlja dolgo življenjsko dobo inodlično zaščito pred adresivno odpadno vodo.
|
|
aeróben |
biol. ki za življenje potrebuje prosti kisik:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aeróbika |
telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
353 453 553 653 753 853 953 1.053 1.153 1.253 
