|
vpraševálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
vpraševánec |
kdor je vpraševan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpraševánje |
glagolnik od vpraševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vpraševáti |
z ustno ali pismeno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vsespraševanje |
s, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
vúhmepíševstvo |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vzgójnopoboljševálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
vzviševálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
vzviševáti |
zastar. povzdigovati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
vzvrševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zaduševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
zadušéven |
-vna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zagluševálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zagluševáti |
knjiž. s svojo glasnostjo povzročati, da se kaj {skoraj} ne sliši:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zagreševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zagviševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zakraševánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zamaševálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
|
|
zamaševánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zamaševáti |
mašiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapaševáti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
|
|
zapiševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zapraševálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
|
|
zapraševálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zapraševánje |
glagolnik od zapraševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zapraševáti |
1. povzročati, da je kaj polno prahu, pokrito s prahom:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševálčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zasliševálec |
kdor zaslišuje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševálen |
nanašajoč se na zasliševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševálka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasliševálnica |
prostor za zasliševanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševalnik |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zasliševálski |
nanašajoč se na zasliševalce ali zasliševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševánec |
kdor je zasliševan:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševánje |
glagolnik od zasliševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasliševánjski |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zasliševánka |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zasliševátelj |
-a; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasliševáti |
1. izpraševati koga v uradnem postopku z namenom izvedeti podatke, pomembne za rešitev zadeve:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševálec |
-lca; m, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zastraševálen |
namenjen za zastraševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševalnost |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastraševan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zastraševánje |
glagolnik od zastraševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zastraševáti |
z namernim vzbujanjem strahu delati, povzročati, da se koga odvrne od kakega dejanja, dela:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zasuševánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zasuševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
završeváti |
zastar. končevati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zboljševizírati se |
-am se; dov., vir: B; povezave:
|
|
zdaljševáti |
delati kaj {bolj} dolgo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zdušéviti |
-im; dov., vir: B; povezave:
|
|
zduševnjeváti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zéjševka |
-e; ž, vir: B; povezave:
|
|
zeljševka |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zglaševálen |
-lna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zglaševánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zglaševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zgorševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zgreševáti |
večkrat zgrešiti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlajševánje |
-a; s, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zlajševáti |
star. olajševati:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zlepševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zmanjševálec |
mat. število, ki se odšteva; odštevanec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmanjševálen |
nanašajoč se na zmanjševanje:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmanjševálnica |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zmanjševálnik |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zmanjševan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zmanjševánčev |
-a -o; prid., vir: B; povezave:
|
|
zmanjševánec |
mat. število, od katerega se odšteva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmanjševánje |
glagolnik od zmanjševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmanjševáti |
delati kaj {bolj} majhno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zmaševáti |
-újem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
zmrdeševáti se |
-újem se; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zvikševáti |
-újem; nedov., vir: B; povezave:
|
|
zviševan |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
zviševánje |
glagolnik od zviševati:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zviševáti |
1. delati kaj višje:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
zvrševánje |
-a; s, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
zvrševati |
nedov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
žídoboljševízem |
-zma; m, vir: B; povezave:
|
|
afázičen |
-čna -o; prid., vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Ojemann & Whitaker (1978) sta pod električnim stimulom spraševala afazične dvojezične po imenih različnih predmetov v enem in drugem jeziku in ugotovila, da je na 6 mestih v možganih afazični odreagiral na oba jezika, na 7 mestih pa na en jezik bolj kot na drugi.
|
afékcija |
knjiž. telesno ali duševno vzdraženje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
aferaš |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
afganistanščina |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če bi morali pred sprejemom na fakulteto iti še na razgovor, bi vašega izpraševalca impresionirali s tekočim znanjem afganistanščine.
|
|
agilitaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vem pa, da nisem edina, ki bi ob prisotnosti goneče psičke imela probleme. Če gre za ekipo izkušenih agilitašev, ni problema. Vendar na treninge prihajajo tudi psi, ki nimajo še do konca izdelane motivacije, pa psi, ki v parkurju še niso vodljivi, pa...
|
|
agrobiotehnologija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
To seveda zaostruje vprašanje ponudbe in povpraševanja hrane in le malokatera druga tehnologija razen agrobiotehnologije upa ponuditi možnost prehraniti svet oz. preprečiti globalno lakoto v prihodnjem stoletju.
|
|
agrosistem |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... predlaga in ovrednotiti ukrepe za zmanjševanje negativnih posledic v agrosistemih (erozija, namakanje, osuševanje) ...
|
|
akceleracíjski |
pridevnik od akceleracija, pospeševalen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akcelerátor |
1. avt. vzvod za uravnavanje plinske zmesi za motor, pospeševalnik:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akcentuácija |
lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akcentuírati |
lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ákia |
alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
akviriran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Šerko polemizira s Hochejem in z Bindingom, češ da eksistirajo duševno mrtve eksistence (akvirirane in prirojene demence).
|
|
alarmantnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Slovenske kinoteke zaradi njene dotrajanosti poudarja, da je svet pristojne pravočasno opozarjal na alarmantnost problematike in kot glavni problem omenja prepočasnost njenega reševanja.
|
|
albanstvo |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V času predsednika Miloševiča je zibelka srbstva postala "koljevka" albanstva.
|
|
alienček |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... postati ali početi nekaj, kar ti kot smrtniku ni dano: pobegniti iz laboratorija pod napadom alienčkov (Razpolovna doba), reševati deklice pred prašičjo nadlego (Duke Nukem 3D), služiti s porniči ...
|
|
alkemičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Obred usmerja našo pozornost in jo preko alkemičnega procesa ozaveščanja preobrazi v delujoči psihološki stroj, namenjen reševanju problemov, oziroma odstranjevanju ovir na Stezi evolucije.
|
|
álter égo |
knjiž. duševno soroden, bližnji človek, drugi jaz:; m neskl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
amigaš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Amigaši smo bogatejši še za en portal posvečen Amigi.
|
|
amiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Srečanje z amiši in čudovito pokrajino je na vse nas naredilo izjemen vtis.
|
|
460 560 660 760 860 960 1.060 1.160 1.260 1.360 
