besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: še   zadetki: 7.940-8.039



trasírati  fin., navadno v zvezi trasirati menico izdati menico, ki jo izpolni in izda trasant, podpiše pa trasat:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
travmatizírati  psih. povzročiti, da ima kdo {duševno} travmo:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
travnjáča  nar. prekmursko večji kos platnenega, vrečevinastega blaga za nošenje sena, trave:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trdíti  delati, da postane kaj trdo, trše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
trénd  značilnost pojava glede na spreminjanje v daljšem časovnem obdobju:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tretjeligaš  m, vir: N; povezave: nova beseda
tribalízem  knjiž. težnja po uveljavljanju koristi plemenske skupnosti, kake skupine, ki ni v skladu s koristmi države, širše skupnosti:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triglíf  arhit. kamnita plošča dorskega friza, okrašena s tremi navpičnimi žlebiči:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
triklínij  pri starih Rimljanih ležišče za šest do dvanajst oseb, ki s treh strani obdaja jedilno mizo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríkraten  1. trikrat tolikšen:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
tríósen  teh. ki ima šest koles na treh oseh:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trípleks  v zvezah: papir. tripleks karton karton iz najmanj treh plasti, od katerih sta zunanji iz boljše snovi; teh. tripleks steklo večplastno, z umetno maso zlepljeno steklo, odporno proti udarcem; neskl. pril., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tripóljski  arheol. nanašajoč se na materialno kulturo od mlajše kamene do bronaste dobe s središčem v Ukrajini:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tripsín  biol., kem. encim trebušne slinavke, ki pospešuje presnovo beljakovin v manjše molekule:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tríptih  1. um. tri poslikane ali reliefno okrašene skupaj se držeče plošče:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
trnìč  etn. posušen, v hruško oblikovan sir, v katerega so z lesenim modelom vtisnjeni razni liki, okraski:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trójen  1. trikrat tolikšen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trojkáš  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
tróskokáš  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
tróšnja  redko trošenje, trosenje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tróšnja  zastar. trošenje, poraba:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trpéti  1. čutiti hude telesne ali duševne bolečine, neugodje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tršíti  -ím; nedov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
trúd  velika telesna, duševna aktivnost za dosego, uresničitev kakega cilja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
trúden  1. ki zaradi zmanjšanja telesnih, duševnih sil ni zmožen opravljati kakega dela:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tuberóza  vrtn. gomoljasta okrasna rastlina z dišečimi, lilijam podobnimi cveti v socvetjih, Polianthes tuberosa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túl  cevasta priprava za hranjenje, nošenje puščic:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túlje  nar. najkrajše, najslabše predivo:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
túner  elektr. visokofrekvenčni del sprejemnika za uglaševanje, nastavljanje sprejemnika na frekvenco oddajnika, uglaševalo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tupája  nav. mn., zool. veverici podobni sesalci z dolgim, šilastim gobčkom in majhnimi okroglimi ušesi, Tupaiidae; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušíranka  žarg., um. risba v tušu, s tušem:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tušírati  1. risati, prekrivati s tušem:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
tvorílka  geom. premica ali krivulja, ki s svojim gibanjem oblikuje ali popiše lik, ploskev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubirálec  zastar. uglaševalec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóren  star. reven, siromašen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubóžen  star. reven, siromašen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ubrusíti  z brušenjem dati čemu zaželeno obliko, zaželene lastnosti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
učesáti  učéšem; dov., vir: B; povezave:
udarnína  med. poškodba tkiva zaradi udarca ali hujšega pritiska:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udbáš  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
udélati  z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
udelávati  1. z obdelovanjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugánkar  sestavljavec ali reševalec uganke:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugásek  nav. mn. pogašeni delci premoga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uglášati  uglaševati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugnêsti  1. z gnetenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ugnétati  z gnetenjem delati kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uháč  ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhàn  nav. mn. okrasni predmet za nošenje na ušesnih mečicah:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhàt  1. ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhátec  ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno osel:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úhelj  1. zunanji del ušesa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhljáč  ekspr. žival z velikimi, dolgimi ušesi, uhlji, navadno zajec:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhljàt  ki ima velika, dolga ušesa, velike, dolge uhlje:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uhodíti  1. s hojo, hojenjem narediti kaj glede na lastnosti, obliko boljše, ustreznejše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ukosíti  pri košenju raniti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ultráški  nanašajoč se na ultraše:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uméšati  z mešanjem, med mešanjem dodati kaki snovi še kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
umirjen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
umobólen  knjiž. duševno bolan:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
umobólnica  knjiž. bolnica za duševne bolezni:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
unanimízem  lit. francoska literarna smer v začetku 20. stoletja, ki prikazuje posamezne človeške usode, vpletene v družbeno in duševno življenje množice, kolektiva; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úpanje  1. duševno stanje, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úpati  1. biti v duševnem stanju, ko se vidi možnost za rešitev iz težkega položaja:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úra  1. enota za merjenje časa, šestdeset minut:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
urá  izraža spodbudo pri napadu, navdušenje nad uspehom; hura:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
urejen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
uscánec  vulg. deček, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uscánka  vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspel  prid., vir: N; povezave: nova beseda
uspéšnež  ekspr. uspešen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspéšnik  ekspr. uspešen človek:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uspévek  zastar. uspešen izid, uspeh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáški  nanašajoč se na ustaše ali ustaštvo:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ustáštvo  delovanje ali gibanje ustašev; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščíp  stisk manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov, s katerim se povzroča bolečina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
uščípniti  1. s stiskom manjše površine kože s konci {prvih treh} prstov povzročiti bolečino:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utelésba  knjiž. utelešenje, utelesitev:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utemeljen  prid., vir: N; povezave: nova beseda
utesáti  -téšem; dov., vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
utíhati  knjiž. 1. prenehavati biti slišen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utíhniti  1. prenehati biti slišen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utihováti  knjiž. 1. prenehavati biti slišen:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utopíst  1. kdor piše utopije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrgávati  zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrgováti  zmanjševati izplačilo za določen znesek; odtegovati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrudíti  1. povzročiti pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utrújati  1. povzročati pri kom zmanjšanje telesnih, duševnih sil, zmožnosti za opravljanje česa:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
utŕžen  papir., navadno v zvezi utržna dolžina dolžina prosto obešenega papirnatega traku, pri kateri se ta zaradi lastne mase utrga; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
úvula  anat. jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
užítek  1. občutek telesnega, duševnega ugodja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vábljenica  nar. primorsko poševni odtočni jarek na gozdnih cestah; dražnik:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanilín  kem. bela, dišeča snov, dobljena iz vanilje ali narejena umetno:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vanílja  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi ali njeni posušeni plodovi, ki se uporabljajo kot dišava:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
vaníljevec  tropska rastlina z velikimi zelenkasto rumenimi listi, katere posušeni plodovi se uporabljajo kot dišava:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
várdar  cigareta slabše kakovosti z imenom Vardar:; ž neskl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
varèš  -éša; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
vás  navadno manjše naselje, katerega prebivalci se ukvarjajo večinoma s kmetijstvom:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
vbrusíti  z brušenjem narediti kaj v kaj:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
včásih  1. izraža manjše število ponovitev v nedoločenih časovnih presledkih:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   7.240 7.340 7.440 7.540 7.640 7.740 7.840 7.940 8.040 8.140  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA