besede slovenskega jezika isj zrc sazu

izraz: še   zadetki: 7.040-7.139



optimálnost  stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
optimíst  kdor vidi vse v življenju boljše, kot je:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
optimístičen  ki vidi vse v življenju boljše, kot je:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
óptimum  stanje, ki je glede na dane možnosti najugodnejše, najboljše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orfízem  filoz. nauk starogrške filozofije o neumrljivosti in ponovnem utelešenju duše:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
órglice  1. manjše glasbilo z odprtinami in jezički, ki ob vpihavanju in izpihavanju proizvajajo tone:; ž mn., vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
orhidéja  okrasna rastlina s suličastimi listi in z rumenimi, rdečimi dišečimi cveti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orjunáški  nanašajoč se na orjunaše ali Orjuno:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orjunáštvo  delovanje ali gibanje orjunašev; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oródnik  lingv. šesti sklon:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
orosíti  z rošenjem zmočiti, ovlažiti:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oróšati  1. knjiž. z rošenjem močiti, vlažiti; rositi:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ortopedagógika  nestrok. specialna pedagogika za duševno prizadete:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oscánka  vulg. deklica, ki še ne more zavestno uravnavati odvajanja seča:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ósemkraten  osemkrat tolikšen:; prid., vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
osína  agr. kratek, oster podaljšek pleve pri klasu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osiromášiti  1. povzročiti, da kdo postane siromašen:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ôsla  podolgovat kos kamna za brušenje zlasti kose:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osméšiti  narediti, da je kdo smešen, ponižan:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osnóven  1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
osnútek  1. sestavek, navadno pismeni, ki še ni dokončno izoblikovan:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostájati  1. še naprej biti, se nahajati na določenem prostoru, v določenem kraju:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostávka  publ. odpoved opravljanju pomembnejše javne funkcije ali službe; odstop:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrívec  lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
ostrméti  postati negiben, tog zaradi velikega duševnega vznemirjenja:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostrníca  nar. notranjsko tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ostŕv  nar. tanjše deblo ali vrh debla s prisekanimi vejami, ki se uporablja za sušenje krme:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
òštja  nar. zahodno 1. izraža začudenje, navdušenje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otáva  {posušena} trava druge košnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otávič  agr. {posušena} trava tretje košnje:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otávnica  nar. {posušena} trava četrte košnje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otávnik  1. nar. {posušena} trava tretje košnje; otavič:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otémati  zastar. 1. reševati, varovati {pred čim}:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otévati  zastar. reševati, varovati {pred čim}:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otímati  zastar. 1. reševati, varovati {pred čim}:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otorinolaringologíja  veda o ušesu, nosu, grlu in njihovih boleznih; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrdíti  1. narediti, da postane kaj trdo, trše:; dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otrób  nav. mn. 1. z mletjem odstranjeni ovojni del semena pšenice, rži:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
otróčnica  ženska v prvih šest do osem tednih po porodu:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
òv  izraža telesno ali duševno trpljenje:; medm., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ovácija  nav. mn. z glasnim pozdravljanjem, vzklikanjem izraženo navdušenje, odobravanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
oviraš  m, vir: N; povezave: nova beseda
ovírnica  psiht. jopič z zelo dolgimi rokavi, zlasti za nemirne {duševne} bolnike:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
ozloglašan  prid., vir: N; povezave: nova beseda
oznaš  m, vir: N; povezave: nova beseda
ožépek  bot. primorska rastlina z modrimi, rožnatimi ali belimi cveti v klasu in močno dišečimi listi, Hyssopus; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pácati  nižje pog. povzročati, da postaja kaj v kvaši mehkejše in da dobiva določen okus; kvasiti:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páglavec  1. slabš. kdor {rad} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno fant, deček:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pajdáštvo  pajdašenje:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pájštva  nar. preprosta stavba za sušenje lanu, sadja:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paleocén  geol. najstarejša doba starejšega terciarja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pamfletíst  kdor piše pamflete:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pancéta  nar. zahodno navadno na zraku presušena trebušna slanina s plastmi mesa:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánožíca  nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánpsihízem  filoz. nauk, da ima tudi vsa materija elemente duševnega življenja; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pánseksualízem  psih., po Freudu nauk, da je spolni nagon osnova človekovega duševnega življenja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pár  pog. izraža nedoločeno manjše število; nekaj, nekoliko:; prisl., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paralelepipéd  geom. telo, ki ga omejuje šest paralelogramov:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paranója  psiht. duševna bolezen z blodnjami pri sicer nemoteni osebnosti:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
párapsihologíja  psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parcélar  ekspr. kdor ima v najemu manjše zemljišče:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parkétar  kdor se poklicno ukvarja s polaganjem, brušenjem in lakiranjem parketa:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parkétarstvo  obrt za polaganje, brušenje in lakiranje parketa:; s, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
parmezán  trdi sir ostrejšega okusa, ki se riba, strga:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paroksízem  knjiž. višek, vrh:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
párta  etn. okrasni trak za okoli glave zlasti belokranjske ljudske noše deklet:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
partizána  nekdaj orožje v obliki sulice z dvoreznim rezilom in stranskimi ušesi pod ostjo:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pasioníran  knjiž., redko zelo vnet, navdušen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paskvilánt  knjiž. kdor piše paskvile:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paspúla  poševno urezan trak blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
paspulírati  obšivati s poševno urezanim trakom blaga za vidno obrobljanje in okras obleke, oblačila:; nedov. in dov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pásuš  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
páš  -a; m, vir: B; povezave: nova beseda najdi.si.
patétičen  pretirano navdušen, pretirano vznesen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
patétika  pretirano navdušenje, pretirana vznesenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pátos  pretirano navdušenje, pretirana vznesenost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pavperizácija  knjiž., redko osiromašenje, obubožanje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
páž  1. nar. stena iz navpično postavljenih desk, navadno na čelni strani hiše, gospodarskega poslopja:; m, vir: S; povezave: sskj, nova beseda, najdi.si
pecílen  gastr., v zvezi pecilni prašek sredstvo za rahljanje testa:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
péča  etn. žensko pokrivalo ljudske noše iz belega blaga z vezenino:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pedologíja  veda o duševnem in telesnem razvoju otrok, mladih ljudi, mladinoslovje:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pégam  zool. ptica s perjanico na glavi, ki živi na severu in prihaja v hudih zimah tudi v naše kraje, Bombycilla garrulus:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
péhlevi  lingv. narečje perzijščine od 3. stoletja pred našim štetjem do 10. stoletja našega štetja:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pejsáž  1. knjiž. manjše ali večje ozemlje glede na oblikovanost, obraslost, urejenost; pokrajina:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
peklíti  ekspr. povzročati zelo veliko duševno neugodje, trpljenje:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pelír  papir. tanek, sorazmerno trd brezlesni papir za finejše tiskovine in kopije:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pémikan  pri severnoameriških Indijancih na soncu posušeno bivolje meso:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
penát  nav. mn., v rimski mitologiji bog zaščitnik hiše in njenih prebivalcev:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
penčáti  nar. primorsko olupljenim, posušenim slivam odstranjevati koščice in jih sploščati:; nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
penologíja  veda o izvrševanju kazenskih sankcij:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pentámeter  lit. 1. šesterostopni daktilski verz z nepopolno tretjo in šesto stopico in zarezo za tretjo stopico:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perésnica  priprava za hranjenje, nošenje {nalivnega} peresa, svinčnika:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perfékcija  knjiž. popolnost, dovršenost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perfekcionízem  knjiž. prizadevanje za popolnost, dovršenost:; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perfékten  pog. popoln, dovršen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
perfektíven  lingv. ki izraža nastop, konec ali trenutnost dejanja; dovršen:; prid., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
periodizácija  knjiž. razdelitev česa na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si
periodizírati  knjiž. razdeliti kaj na manjše zaključene enote glede na časovno zaporednost:; dov. in nedov., vir: S; povezave: sskj, najdi.si
pêrla  bot., navadno v zvezi dišeča perla zdravilna rastlina s suličastimi listi in belimi cveti, Asperula odorata:; ž, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki
pêrm  geol. obdobje mlajšega paleozoika, v katerem so se razvile nekatere vrste golosemenk; m, vir: S; povezave: sskj, najdi.si wiki

( beseda  opis, besedna vrsta, vir, povezave)

   6.540 6.640 6.740 6.840 6.940 7.040 7.140 7.240 7.340 7.440  



Viri: S - Slovar slovenskega knjižnega jezika, B - Besedišče slovenskega jezika, N - Nova beseda, I - spletni iskalnik NAJDI.SI.

Seznam besed je nastal v okviru projekta Spletni seznam besed slovenskega jezika, V6-0123, sofinanciranega s strani Javne agencije za raziskovalno dejavnost, Ministrstva za kulturo ter Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Republike Slovenije.

Strežnik ZRC SAZU Pripombe in predlogi Iskalnik: NEVA