|
móvje |
po ljudskem verovanju duše nekrščenih otrok, ki letajo ponoči kot ptiči:; s, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
možáča |
nav. ekspr. ženska z nekaterimi moškimi telesnimi, duševnimi lastnostmi:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrcíniti |
nav. 3. os., nar. rositi, pršeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrščáti |
nav. 3. os., nar. rositi, pršeti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtvíca |
1. knjiž. duševna otopelost, nedejavnost, mrtvilo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtvíčen |
1. knjiž. duševno otopel, ravnodušen, nedejaven:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mrtvíčnost |
1. knjiž. duševna otopelost, ravnodušnost, nedejavnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mŕva |
1. posušena trava; seno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múlčiti |
agr. pokrivati zemljo, zlasti okrog sadnega drevja, s pokošeno travo, slamo, da se zavarujejo korenine ali plodovi; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
mumificírati |
s sušenjem in balzamiranjem delati kaj, zlasti truplo, odporno proti razpadanju:; nedov. in dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múmps |
nalezljiva bolezen zlasti otrok, pri kateri oteče obušesna slinavka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
muraš |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
múrka |
gorska rastlina z dišečimi temno ali svetlo rdečimi cveti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múša |
-e; ž, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
muškátka |
vrtn. lončna rastlina z močno dišečimi listi in drobnimi cveti, Pelargonium odoratissimum:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múzati se |
1. s prikritim smehom, z določenim izrazom kazati hudomušen odnos do česa:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
múzav |
redko hudomušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadbogat |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
nadduša |
ž, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadišáviti |
narediti kaj dišeče:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadkòp |
mont. prostor v rudniku, izkopan med dvema horizontoma poševno navzgor:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadoméstek |
navadno s prilastkom izdelek, snov, ki prevzame, ima funkcijo česa pristnega, prvotnejšega, boljšega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nadpísati |
-píšem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nadtovariš |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nadúha |
bolezen z napadi krčevitega dušenja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nàdžúpnik |
rel. naslov za predstojnika župnije, navadno pomembnejše:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naftáš |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nagájati |
1. povzročati neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nagajív |
ki {rad} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagajívec |
kdor {rad} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagajívka |
1. ženska, ki {rada} povzroča neprijetnosti, nevšečnosti, navadno za šalo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágelj |
okrasna rastlina z nasprotno stoječimi listi in dišečimi belimi, rdečimi, rumenimi, pisanimi cveti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagíbati |
1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naglúh |
redko naglušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nagníti |
1. spraviti kaj iz navpične, pokončne lege v poševno:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nágnjenje |
1. duševna lastnost, značilnost, zaradi katere razmeroma lahko, hitro nastopi kako duševno ali telesno stanje:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naíven |
1. ki {rad} verjame, zaupa zaradi svoje neizkušenosti, nerazsodnosti:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najboljši |
m, vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nájdba |
1. najdeni predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najdíšče |
1. arheol. kraj, prostor, kjer se najde predmet, zlasti iz starejšega zgodovinskega obdobja:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
najmlajši |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
|
|
najnotoričen |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nakíčenost |
ekspr. pretirana, neokusna okrašenost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakít |
okrasni predmeti za nošenje na telesu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naklesáti |
-kléšem; dov., vir: B; povezave:
najdi.si.
|
|
nakosíti |
s košenjem priti do določene količine česa, navadno trave, detelje:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nakrušíti |
s krušenjem načeti, poškodovati:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
namèn |
1. duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naméra |
duševna usmerjenost k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
namerávati |
z nedoločnikom izraža duševno usmerjenost osebka k uresničitvi kakega dejanja v bližnji prihodnosti:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
namnožíti |
narediti kaj številnejše:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
namúzniti se |
s prikritim smehom, z določenim izrazom pokazati hudomušen odnos do česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nanášati |
1. z nošenjem, prenašanjem spravljati kam:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nanêsti |
1. z nošenjem, prenašanjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nanosíti |
z nošenjem spraviti kam:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naobesiti |
dov., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
napet |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
napís |
1. krajše besedilo, ki daje pojasnilo, informacijo o določeni stvari:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napomáditi |
knjiž. nanesti dišeče mazilo, navadno na lase:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napršíti |
1. s pršenjem spraviti v kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napúst |
redko napušč, pristrešek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
napústek |
knjiž., redko napušč, pristrešek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narcís |
1. bot. rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti, Narcissus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
narcísa |
rastlina z dolgimi ozkimi listi in velikimi dišečimi, navadno belimi ali rumenimi cveti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naréden |
-dna -o; prid., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nasélbina |
1. arheol. naselje prvotnih prebivalcev, navadno manjše:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
wiki
|
|
nasipálnik |
nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
naslánjati |
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj:; nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasloníti |
1. dati, postaviti kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenese na kaj:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasmehljáj |
knjiž. nasmeh, nasmešek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nastopivši |
prid., vir: N; povezave:
nova beseda
|
|
nasušíti |
s sušenjem priti do določene količine česa:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nasutína |
plast skal, kamenja, peska, nastala zaradi krušenja, nasipanja:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
natesáti |
-téšem; dov., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
naúšnik |
nav. mn. predmet, ki ščiti ušesa pred mrazom:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
navòr |
fiz. količina, ki meri vzrok za pospeševanje vrtenja ali spremembo oblike telesa, vrtljivega okoli nepremične osi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
neándertalec |
antr. pripadnik izumrlega rodu človečnjakov iz mlajšega pleistocena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nebrížen |
1. knjiž. brezbrižen, ravnodušen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nedéljnik |
rel. kdor se redno udeležuje nedeljske maše; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdiplomíran |
ki {še} ni diplomiral:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèdospèl |
ki ni dospel, ni prišel:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nègóden |
1. ki {še} ni goden:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nékaj |
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekakóv |
zastar. nekak, nekakšen:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nekatéri |
1. mn. izraža manjše število; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nekóliko |
1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero:; prisl., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nékov |
zastar. 1. nekak, nekakšen:; zaim., vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
nèmájhen |
ekspr. precej velik, precejšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nemúden |
star. hiter, takojšen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nènàš |
-áša -e; zaim., vir: B; povezave:
nova beseda
najdi.si.
|
|
nèodgovóren |
1. ki {še} ni odgovoren:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèodlóčen |
1. ki se {še} ni odločil:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèodpŕt |
ki {še} ni odprt:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
néokapitalízem |
po drugi svetovni vojni kapitalizem, za katerega je značilna visoka produktivnost, poseganje države v gospodarstvo in enakomernejše porazdeljevanje družbenega bogastva:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
neologízem |
lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèorientíran |
ki se še ni orientiral, zlasti idejno:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèosvobojèn |
ki {še} ni osvobojen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèplemenitáš |
-a; m, vir: B; povezave:
nova beseda
|
|
nèpolnoléten |
ki {še} ni polnoleten:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
nèpoprávljen |
ki {še} ni popravljen:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
6.301 6.401 6.501 6.601 6.701 6.801 6.901 7.001 7.101 7.201 
