|
duhovítež |
ekspr. duhovit človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúša |
1. v različnih religijah nematerialno, neumrljivo bistvo človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dušévnost |
skupek človekovih čustvenih, miselnih in voljnih značilnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
duševnosten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
On je tako reševal besedni red propozicijskih stavčnih členov, mi pa to njegovo besedilo lahko porabimo še za opazovanje koherence na podlagi sledij in besedilnih/besedovalnih tipov (opisovanje, pripovedovanje, razpostavljanje, utemeljevanje, navajanje), ki se dajo ločiti tvarinsko, stavčnozgradbeno ob tipičnih povedjih, časovnostno in glede na človekove duševnostne funkcije.
|
|
duševnotelesen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Podobno je, če zabeležimo dovolj fragmentov človekove avre s pomočjo naprave Crown TV: dobimo obilje informacij o delovanju celotnega duševnotelesnega sistema.
|
|
dvainpetdesetkrat |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ni lahko ocenjevati življenjskega standarda na osnovi kupne moči, vendar vemo, da je bilo mogoče srednje skromno živeti z 20.000 sesterci letno, to je približno ustrezalo višini plače centurja in dohodku od kapitala kakih 400.000 sestercev, kar je bila najmanjša premoženjska raven za člana viteškega stanu. Da je človek lahko postal senator, je moral imeti najmanj dvainpetdesetkrat toliko.
|
|
dvaita |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
dvaita/dwaita (dvaita) - filozofija dualizma, v katerem sta človek in Bog ločena
|
|
dvanajstonizen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Vsak človek ima šest dvojnih spiral, za katere so v duhovnih krogih vedeli že v davnini. Naša DNK ni dvonizna, ampak dvanajstonizna.
|
|
dvolíčnež |
ekspr. dvoličen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolíčnik |
ekspr., redko dvoličen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvolíčnost |
lastnost dvoličnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dvomišljenje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kajti z rabo te besede človek priznava, da spletkari s stvarnostjo; s svežim aktom dvomišljenja človek to vednost briše; in tako dalje v nedogled, z lažjo vedno en skok pred resnico.
|
|
dvonožnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Človekova dvonožnost ali bipedalizem šteje med najpomembnejše rezultate njegove evolucije.
|
|
dvorljívost |
lastnost dvorljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
džati |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Rojstvo (džati), mati (mata) in dharma človeku pomagajo uravnavati in prečistiti svoje nagone in nagibe.
|
|
džjotiš |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Džjotiš je modrost starodavnih vedskih modrecev, ki so pred več tisoč leti na obalah kasneje presahle reke Sarasvati odkril, kako se človekovo življenje povezuje z ritmi narave in gibanjem nebesnih teles.
|
|
écce hómo |
bibl. glej{te}, to je {trpinčeni} človek!; medm., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egocéntričnost |
lastnost egocentričnega človeka; zaverovanost vase, samoljubnost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egocéntrik |
egocentričen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
egoíst |
egoističen človek, sebičnež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
egoízem |
miselnost, ravnanje, pri katerem človek upošteva samo svoje koristi, sebičnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eidétik |
psih. človek z eidetično sposobnostjo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
ekonomízem |
podrejanje vsega človekovega udejstvovanja ekonomski koristi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekshibicioníst |
1. človek z bolestno težnjo po razkrivanju in uveljavljanju samega sebe:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistenciálija |
filoz. kar je za človekovo bivanje bistveno, določujoče:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eksistencialízem |
filozofska smer, ki trdi, da je eksistenca to, po čemer je človek človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstáza |
duševno stanje, v katerem se človek čuti postavljenega v drugačen, zelo osrečujoč duševni svet; zamaknjenost, zamaknjenje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstravertíranost |
psih. lastnost, značilnost ekstravertiranega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ekstremíst |
človek ekstremnih nazorov, dejanj; skrajnež, prenapetež:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
elitízem |
soc. nazor, da pripadajo prednostni položaji v družbi, na kakem področju človekovega delovanja eliti:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emancipíranost |
stanje emancipiranega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
emócija |
knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enêrgičnost |
lastnost energičnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
enorókec |
ekspr., redko človek z eno roko; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eolít |
arheol. preprosto oblikovan kamen, ki naj bi ga kot orodje uporabljal človek v terciarju; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
ergonomíja |
veda, ki se ukvarja z raziskovanjem človekovih telesnih in duševnih zmožnosti in ustreznim prilagajanjem delovnih obremenitev:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
erotomán |
med. človek z bolezensko povečano spolno slo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
eruptívnost |
knjiž. lastnost eruptivnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
estétika |
1. filoz. filozofska disciplina, ki proučuje lepo in človekov odnos do lepega:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
evrisomátik |
antr. človek široke telesne gradnje; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fakín |
1. slabš. malovreden, postopaški človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
falót |
pog., ekspr. slab, malopriden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fávn |
v rimski mitologiji bog polj in gozdov, upodobljen kot človek s kozjimi nogami:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fígar |
pog., ekspr. strahopeten, bojazljiv človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fígarstvo |
pog., ekspr. lastnost strahopetnega, bojazljivega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filantróp |
knjiž. kdor ljubi ljudi in jim rad pomaga, človekoljub:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
filantropíja |
ljubezen do ljudi in pripravljenost pomagati jim, človekoljubje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filantrópski |
1. nanašajoč se na filantropijo, človekoljuben:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filíster |
nav. slabš. samozadovoljen, v mišljenju in dejanju omejen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
filozofíja |
1. veda, ki proučuje naravo sveta, njegov ustroj in položaj človeka v njem:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
finésa |
1. lastnost finega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiziognomíja |
značilna podoba, značilne poteze obraza, zlasti kot odraz človekove osebnosti:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiziognómik |
kdor iz potez obraza proučuje človekovo osebnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fiziognómika |
nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz potez obraza:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flégma |
lastnost flegmatičnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flegmátičnost |
lastnost flegmatičnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
flegmátik |
človek flegmatičnega temperamenta:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
fôkniti |
nižje pog. udariti {človeka}:; dov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frajgajst |
v stari Avstriji človek, ki ne priznava dogem, zlasti verskih, svobodomislec:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frákar |
slabš., nekdaj človek iz meščanskih krogov, ki s svojim vedenjem kaže, da se ima za družbeno več vrednega:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frenologíja |
psih. nauk o spoznavanju človekove osebnosti iz oblike lobanje:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
freudízem |
teorija, po kateri podzavest vpliva na človekovo duševnost:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
fŕfra |
ekspr. površen, lahkomiseln človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frfrávost |
ekspr. lastnost površnega, lahkomiselnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frigídnost |
med. lastnost, značilnost frigidnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
frivólnež |
knjiž. lahkomiseln, neresen človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galántnež |
knjiž., ekspr. galanten človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
galántnost |
lastnost, značilnost galantnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geniálec |
ekspr. genialen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
geniálnež |
ekspr. genialen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
génij |
1. izvirno ustvarjalen človek z najvišjimi duševnimi sposobnostmi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
géopsihologíja |
nauk o vplivu zemljepisnih faktorjev na človekovo duševnost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gibón |
najmanjša človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi v južni Aziji:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gigánt |
1. v grški mitologiji nenavadno veliko in močno, človeku podobno bitje:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
gizdalínstvo |
ekspr. lastnost, značilnost gizdalinskega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gízdavost |
raba peša lastnost, značilnost človeka, ki s svojim videzom ali vedenjem vzbuja pozornost:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gládnež |
ekspr., redko lačen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gladovnják |
nar. lačen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gladúh |
slabš., redko lačen človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glás |
1. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glísta |
1. nečlenast črevesni zajedavec človeka in živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globokomíselnost |
knjiž. lastnost globokomiselnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globokoúmje |
knjiž. lastnost globokoumnega človeka:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
globokoúmnost |
knjiž. lastnost globokoumnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gluhonémec |
knjiž., redko gluhonem človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gluhonémost |
stanje gluhonemega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glúpec |
star. neumen, nespameten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
glúšec |
gluh človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnánost |
filoz. stanje človeka, ki se hoče polastiti vsega, kar je dano:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gnúsnik |
ekspr. človek, ki vzbuja gnus:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góbavec |
1. gobav človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gobezdávost |
pog., slabš. lastnost človeka, ki {rad} veliko, predrzno govori:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gód |
1. dan v letu, ko je osebno ime kakega človeka navedeno v koledarju:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
wiki
|
|
godrnjávost |
lastnost godrnjavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gojênec |
človek, navadno mlajši, ki se vzgaja v kakem zavodu:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
góljat |
ekspr. zelo velik, močen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goljufívost |
lastnost goljufivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
goljúfnost |
lastnost goljufivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
golobúčnik |
ekspr. plešast človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
gologlávec |
nav. ekspr. gologlav človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
