|
dediferenciácija |
-e; ž, vir: B; povezave:
najdi.si.
Primer: Dediferenciacija (značilna za obdobje postmodernosti) - S.Clegg - pomeni združevanje opravil v organizaciji tako, da postajata človekovo delo in vloga v organizaciji bolj raznolika in manj specializirana.
|
deformíranec |
knjiž. deformiran človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
degeneríranec |
degeneriran človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deidentificirati |
dov. in nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Modus bivanja, s katerim se je človek poistovetil, "razpada" - človek se deidentificira od tega modusa in prav to mu daje občutek smrti.
|
|
deklasíranec |
1. deklasiran človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
délavnost |
lastnost, značilnost delavnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delavóljnost |
lastnost delavoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delinkvéntnost |
1. lastnost, značilnost delinkventnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
deloljúbnost |
lastnost deloljubnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delomŕznež |
delomrzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
delomŕznost |
lastnost delomrznega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
democid |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
wiki
Primer:
Potem je treba popraviti definicijo, ki trenutno pravi: Democid /.../ je vsak uboj človeka oziroma ljudi s strani vlade oziroma vladajočega dela skupnosti.
|
|
démon |
1. mitol. duh, ki odločilno vpliva na človekovo življenje in usodo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
nova beseda,
najdi.si
|
|
denaturácija |
1. kem. dodajanje primesi kakemu živilu, da postane za človeka neužitno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
denaturírati |
1. kem. z dodajanjem primesi napraviti kako živilo za človeka neužitno:; dov. in nedov., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
descartesovski |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Narodno tkivo je bilo kajpak na secirnici, individualizem se je objektiviral, Descartova tradicija se ni tukaj razvija ne v kakšen posebni racionalizem ne v metodično skepso v spoznavoslovju, kaj šele, da bi obstajal kakšen dualizem v nauku o biti - kartezijanstvo so se igrali kvečjemu tisti, ki so določali vednost družbenozgodovinskih - daljnih - ciljev ter so descartesovsko paradigmo, kolikor so sploh vedeli zanjo, uporabljali največ za izgovor v civilizacijskem smislu, torej v industrijski raz/množenosti, v preračunljivem in največ nemoralnem naravoslovnem produciranju fahidiotov, v eksaktnih vedah lastne nedoloč(e)nosti, v nekakšnem ekološko vse bolj zasvinjanem gospostvu »človeka« nad »naravo« in podobno.
|
|
desétpŕsten |
nanašajoč se na deset prstov obeh človekovih rok:; prid., vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
desníčnost |
lastnost, značilnost desničnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
destabiliziranje |
s, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Po Boucherjevih besedah sankcije še vedno veljajo za osebe in organizacije, ki so na območju nekdanje Jugoslavije kršile človekove pravice in počele druge nečednosti v smeri destabiliziranja Balkana, kot je na primer nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Miloševič.
|
|
determinízem |
filoz. nauk, po katerem se vse razvija po objektivnih zakonih, ki so neodvisni od človekove volje in njegovega delovanja:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dezertifikacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na nekaterih območjih se puščave zelo hitro širijo. Kjer je ta proces naraven, ga imenujemo zapuščavljanje (dezertizacija). Kjer pa se puščave širijo zaradi človekovega vpliva, je to dezertifikacija.
|
|
dezertizacija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Na nekaterih območjih se puščave zelo hitro širijo. Kjer je ta proces naraven, ga imenujemo zapuščavljanje (dezertizacija). Kjer pa se puščave širijo zaradi človekovega vpliva, je to dezertifikacija.
|
|
diabolija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Hiša se kaže v svoji diaboliji nepomirljivega konflikta med svetlobo in temo, med silami zla in silami dobrega, med navidezno lepim in stisko, tesnobo, žalostjo, popolno osamelostjo človeka.
|
|
diaforičen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
B. Ošlaj, Človek in narava - osnove diaforične etike narav, Ljubljana 2000
|
|
dialogirati |
nedov., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Teološka fakulteta nikakor ne vztraja na ahistoričnem dojemanju sedanje družbe (za več informacij preberite nekatere cerkvene dokumente, ki se dotikajo socialne problematike, moralnih in etičnih dimenzij itd.) saj je prav cerkev storila največ v tem stoletju kar se prenove tiče, in poskuša na »današnji in človeku blizu« jezik dialogirati in utemljevati svoja stališča in videnja.
|
|
dietoterapija |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Dietetika za bolnega človeka ali dietoterapija, je posebna medicinska stroka, del klinične medicine, in temelji izključno na zdravi prehrani.
|
|
diklorobenzidin |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
V skupino B sodijo snovi, za katere je dokazana rakotvornost pri poskusnih živalih in velika verjetnost za človeka. Substance skupine B so: akrilamid, akrilonitril, o-aminoazotoluen, antimonov trioksid, 1,3-butadien, benzidin, benzopiren, biskloro-etilnitrozosečnina, diazometan, 1,2-dibromoetan, 1,2- dibromo-3-kloropropan, dietil sulfat, dikloroetin, 3,3'-diklorobenzidin, 1,4-dikloro-2-buten, ...
|
|
diluent |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Kot je razvidno iz slike 4, je dušik po volumskem deležu daleč najpogostejši plin v atmosferi, v procesu dihanja človeka pa služi predvsem kot diluent (razredčevalec) pri prenosu molekul kisika.
|
|
dinámik |
redko dinamičen človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dinoflagelaten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Značilen primer je dinoflagelatna alga Gonyaulax, ki proizvaja t. i. rdečo plimo in ker proizvaja hud nevrotoksin, nevaren za človeka, ki se zastrupi posredno z morskimi sadeži.
|
|
diplomátičnost |
lastnost, značilnost človeka, ki zna ravnati z ljudmi spretno, okoliščinam ustrezno:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
discipliníranost |
lastnost discipliniranega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
disponibilnost |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Koroščevo razpravljalsko izhodišče je, da sodobna teorija materialnega pa tudi procesnega kazenskega prava v bistvu samo daje znanstvene okvire družbenemu odzivanju na človekovo vodenje, ki po volji zakonodajalca šteje za tako destruktrivno in nevarno, da ga je treba zatirati s sredstvi organizirane represije. eno osrednjih torišč sodobne kazenskopravne teorije (še posebej na področju spolnosti) je vprašanje narave kazenskopravnih dobrin, zlasti še t. i. disponibilnosti (razpoložljivosti) teh dobrin za možnega oškodovanca kaznivih dejanj.
|
|
diviniziran |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Bog ni nič drugega, kot divinizirano/pobožanjeno bistvo človeka.
|
|
dobičkažêljnost |
lastnost dobičkaželjnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčina |
ekspr. dobrodušen, dobrosrčen človek:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčnež |
ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríčnik |
ekspr., redko dobrodušen, dobrosrčen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobríkavost |
lastnost dobrikavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrína |
1. nav. mn. kar je namenjeno za zadovoljitev človekovih potreb:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodélnik |
knjiž. kdor dela dobra, človekoljubna dela:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodúšnež |
ekspr. dobrodušen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrodúšnost |
lastnost dobrodušnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrohôtnež |
ekspr., redko dobrohoten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrohôtnost |
lastnost dobrohotnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobronamérnost |
lastnost dobronamernega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrosŕčnež |
ekspr., redko dobrosrčen človek; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrosŕčnost |
lastnost dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobróta |
1. lastnost dobrega, dobrosrčnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrotljívost |
lastnost dobrotljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dobrovóljnost |
lastnost dobrovoljnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dojemljívost |
lastnost, značilnost dojemljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgín |
ekspr. zelo velik in suh človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgočásnež |
ekspr. dolgočasen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoglávec |
antr. človek z dolgo in ozko glavo:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolgoglávost |
antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolihokefál |
antr. človek z dolgo in ozko glavo, dolgoglavec; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolihokefalíja |
antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dolihokefálnost |
antr. značilnost človeka z dolgo in ozko glavo, dolgoglavost; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
določevalnik |
m, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
... ključ do tega je NANAŠALNICA ČLOVEK, status te besede je določevalnik rabe besed, ki se nanjo nanašajo.
|
|
domíselnost |
lastnost, značilnost domiselnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domišljávec |
domišljav človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
domišljávost |
1. lastnost domišljavega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doráslost |
stanje doraslega človeka, živali:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dosežkovno |
prisl., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
In če nikakor ne moremo prenehati s stvarnimi družbenimi analizami - analiziramo kvantiteto življenja in ne njegovih kvalitet, v katerih človek ni svobodno bitje, ampak je stvar, objekt odtujenega mi -, družbeno rast nezavedno spreminjamo v družbeni razvoj, spontano združevanje pa v institucionalno hierarhijo, v ekspanzijo in dominacijo učinkovitega, dosežkovno orientiranega, reduciranega človeka.
|
|
doslédnež |
ekspr. dosleden človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doslédnost |
lastnost, značilnost doslednega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dostójnež |
ekspr. dostojen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dotíčnik |
pisar. oseba, o kateri se govori, nanjo misli; ta, tisti {človek}:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovtípnost |
lastnost dovtipnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dovzétnost |
lastnost, značilnost dovzetnega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
doživljajoč |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Onstran učenjaštva je lahko človek tudi videc in modrijan ter doživljajoč s sočlovekom in ustvarjajoč človek v sebi.
|
|
drágec |
ekspr. drag, ljubljen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
driskáč |
nizko siten ali strahopeten človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnè |
ekspr. droben, slaboten človek, zlasti otrok:; s, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drobnoglávost |
med. značilnost človeka z nesorazmerno majhno glavo; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drosofila |
ž, vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Če na primer pri drosofili traja življenje 90 dni in pri človeku 90 let, lahko rečemo, da teče fiziološka ura pri drosofili 365 krat hitreje kot pri človeku.
|
|
drugačespolen |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Ha, ha impotenten, nesposoben vspostavit normalnega stika z drugačespolnim človekom, paranoičen, shizofrenik...
|
|
drugobít |
filoz. bit zunaj človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
družbenonravstven |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Z družbenonravstvenega gledišča pa daje zelo značilno podobo mistično poveličevanje kreposti ubogega in hkrati pobožnega človeka.
|
|
družbenoprevraten |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Celo tedaj, kadar njegovo pero zadane ob konkretno socialno problematiko, ob prebujajoče se družbenoprevratno vrenje, ne more odločno zavzeti socialno angažiranega položaja in se brezkompromisno postaviti v bran te ali one politične opcije, ampak vse to dogajanje motri z nekako 'oddaljene', 'univerzalne', 'nadulične' in nadideološke perspektive --- ter od tu vztraja v brskanju po globljih skrivnostih človekovega bistva.
|
|
družbenozaveden |
prid., vir: I; povezave:
najdi.si
Primer:
Uresničijo se naj naše težnje za formiranje kulturnega, družbenozavednega, gospodarsko in proizvajalno spodobnega človeka, bogatega tehnične inteligence ter spretnosti in bodočega upravljalca podjetja.
|
|
družljívost |
knjiž. lastnost družljivega človeka:; ž, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dŕznež |
ekspr. drzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
drzún |
slabš., redko drzen človek:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
|
|
dúh |
1. razumsko-spoznavna stran človeka:; m, vir: S; povezave:
sskj,
najdi.si
| |
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 
